Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Cilj diplomske naloge je ponuditi rešitev za vzpostavitev samooskrbnega kroga, kar bi pomenilo, da je podjetje sposobno zagotavljati dovolj električne energije za vzdrževanje vseh sistemov, ki za delovanje potrebujejo električno energijo. Pridobivanje električne energije bi lahko dosegli s sončno elektrarno, ki energijo sonca pretvori v električno energijo. Ker sončna elektrarna ne more zagotavljati neprekinjenega delovanja, bi morali višek proizvedene energije hraniti v energetskih hranilnikih oziroma baterijah. Za zeleni prehod pa bi lahko zamenjali tudi vozni park s prevoznimi sredstvi, ki ne proizvajajo emisij. Zadnja stvar, ki jo lahko združimo s sončno elektrarno, pa je namestitev toplotne črpalke, s katero bi vzpostavili popolnoma samozadosten energetski sistem, ki je teoretično sposoben delovati neodvisno od elektroenergetskega omrežja. V uvodnem delu diplomske naloge smo najprej opredelili problem, ki ga razrešujemo v diplomski nalogi, nato pa sledi poglavje, kjer predstavljamo Tovorno postajo Celje. Sledi prikaz okoljskega vpliva opazovanega podjetja. V teoretičnem delu smo opredelili, kaj so obnovljivi viri energije, kaj predstavlja trajnost, kaj so fotovoltaične celice in kako delujejo; predstavili smo tudi toplotno črpalko in električna vozila. Prav tako smo na podlagi realnih podatkov naredili izračun stroškov za gorivo pri avtomobilih ter posledično, za koliko bi lahko zmanjšali letne stroške z uvedbo električnih avtomobilov.
Ključne besede: sončna elektrarna, električna vozila, toplotna črpalka, okoljski vpliv
Objavljeno v DKUM: 21.05.2024; Ogledov: 210; Prenosov: 27
Celotno besedilo (872,85 KB)

Opis: Izčrpavanje fosilnih virov ter emisije toplogrednih plinov sta najpomembnejša motivacijska dejavnika za prehod iz tradicionalnih energetskih sistemov na inovativne in bolj trajnostne alternative. Vodik predstavlja eno izmed teh možnosti, saj ima visok izkoristek pretvorbe energije, proizvaja se lahko iz vode, ki je v izobilju, omogoča več načinov shranjevanja, lahko se pretvarja v druge oblike energije in ima višjo energijsko vrednost v primerjavi s fosilnimi gorivi. Vodik ima široko možnost uporabe, pri čemer se ga večina uporablja za proizvodnjo kemikalij kot so amonijak, dušikova (V) kislina, metanol, klorovodikova kislina, vodikov peroksid in številnih drugih. Uporablja se tudi kot vir energije za transport, kot raketno gorivo, za redukcijo, za gretje in hlajenje in druge namene. Kot surovina je prisoten v raznih industrijskih procesih, kot je proizvodnja goriv v rafinerijah, redukcija kovinskih rud, proizvodnja nasičenih maščob in druge. V sklopu magistrske naloge smo pregledali različne načine proizvodnje vodika in jih primerjali iz vidika vplivov na okolje. Analizirali smo sledeče načine proizvodnje vodika: klasična proizvodnja vodika iz zemeljskega plina, proizvodnja vodika z uporabo elektrolize vode, pridobivanje vodika iz bioplina in biomase, proizvodnja iz odpadnega aluminija, proizvodnja vodika iz alkohola, proizvodnja iz glicerola kot stranskega produkta proizvodnje biodizla ter proizvodnja vodika iz kislih plinov. Z uporabo programskega orodja OpenLCA in podatkovnih baz Ecoinvent ter Gabi smo analizirali njihov vpliv na okolje iz vidika odtisa toplogrednih plinov, energijskega odtisa, zakisljevanja, evtrofikacije in strupenosti za ljudi. Dobljene rezultate smo med seboj dodatno primerjali z upoštevanjem različnih virov električne energije. Z analizo življenjskega cikla smo ugotovili, da sta na podlagi ocenjenih okoljskih kazalcev najboljši tehnologiji parno reformiranje glicerola in odpadnega alkohola. Prav tako uporaba obnovljivih virov za pridobivanje električne energije drastično zmanjša okoljske vplive, še posebej pri tehnologiji elektrolize vode.
Ključne besede: Vodik, proizvodne tehnologije, analiza življenjskega cikla, okoljski odtis, vpliv na okolje in zdravje ljudi
Objavljeno v DKUM: 04.05.2022; Ogledov: 1363; Prenosov: 147
Celotno besedilo (3,67 MB)

Opis: V zadnjem času se vedno več govori o onesnaževanju okolja in prizadevanju za njegovo zmanjšanje. Velik vir onesnaževanja je tudi promet. V diplomski nalogi smo se osredotočili na cestni promet in avtomobile, ki onesnažujejo okolje s svojimi izpusti. To onesnaževanje se lahko bistveno zmanjša z zamenjavo klasičnih vozil z okolju prijaznimi vozili. Ob tem pa se pojavlja vprašanje, kako kupca prepričati v nakup okolju prijaznega vozila. Da bi podali predloge, kako povečati uporabo okolju prijaznih vozil, smo analizirali anketo, ki so jo za potrebe diplomske naloge izvedli na Škotskem. S pomočjo odgovorov in primerjave le-teh z že izvedenimi anketami (Borthwick & Carreno, 2012; Zupan, 2014), smo ugotovili, kateri so glavni dejavniki, ki vplivajo na odločitev o nakupu okolju prijaznega vozila. Z analizo odgovorov ankete smo ugotovili, da sta cena in polnilna infrastruktura med glavnimi dejavniki, ki vplivajo na odločitev za nakup okolju prijaznih vozil. Pri avtomobilskih značilnostih so anketirancem zelo pomembne varnostne značilnosti, pri finančnih značilnostih stroški zavarovanja, pri emisijah CO2 in ostali TGP plini, najbolj pa jih spodbujajo subvencije. Ob višanju cene goriva, nižanju cene EV ter bolje razviti polnilni infrastrukturi bi se vedno več ljudi odločilo za nakup.
Ključne besede: okolju prijazna vozila, okoljski vplivi prometa, Škotska, Slovenija, vpliv na odločitev za nakup
Objavljeno v DKUM: 21.04.2021; Ogledov: 1084; Prenosov: 47
Celotno besedilo (433,28 KB)

Opis: V diplomski nalogi smo izvedli večkriterijsko optimiranje procesnih sistemov z uporabo različnih ekonomskih in okoljskih kriterijev. Uporabili smo ekonomske kriterije neto sedanjo vrednost, interno stopnjo donosnosti oz. dobo vračanja in dobiček oz. skupne letne stroške. Za ocenjevanje okoljskega vpliva smo uporabili potencial globalnega segrevanja, strupenost in indeks potencialnega okoljskega vpliva. Uporabili smo dve metodi večkriterijskega optimiranja, to sta metodi utežne vsote in -pogoja. Optimiranje smo izvajali s programom GAMS in procesnim sintetizerjem MIPSYN. Ugotovili smo, da so nekateri ekonomski kriteriji v določenih primerih konfliktni z okoljskim kriterijem in dajejo množico Pareto optimalnih rešitev, medtem ko drugi ekonomski kriteriji niso v konfliktu z okoljskim in vodijo do ene same optimalne rešitve. Z analizo odvisnosti ekonomskega in okoljskega kriterija od investicije smo ugotovili, da se konfliktnost med kriterijema pojavi, če se eden od kriterijev izboljšuje in drugi poslabšuje z naraščanjem investicije. To je odvisno od vpliva investicije na denarni tok in okoljski kriterij. Če se denarni tok z naraščanjem investicije dovolj poveča, da preseže negativni prispevek investicije, se ekonomski kriterij z investicijo izboljša, v nasprotnem primeru se poslabša. Na to vpliva razmerje med investicijo in cenami, ki določajo prihodke in obratovalne stroške procesa. Spreminjanje okoljskega vpliva je odvisno od njegove definicije, npr. v primeru omrežja toplotnih prenosnikov se s povečanjem investicije poveča stopnja toplotne integracije in zniža poraba pogonskih sredstev, kar zniža okoljski kriterij globalnega segrevanja. V drugih primerih lahko okoljski kriterij z investicijo narašča, npr. strupenost kemikalije ob povečani proizvodnji. S primeri smo ugotovili, da z različnimi ekonomskimi kriteriji običajno ne dosežemo istega območja vrednosti okoljskega kriterija. Največkrat so kriteriji neto sedanja vrednost, dobiček in stroški dali podobne rezultate in isto najnižjo vrednost okoljskega vpliva, medtem ko v nekaterih primerih s kriterijem interne stopnje donosnosti ni bilo mogoče doseči tako nizkega okoljskega vpliva.
Ključne besede: večkriterijsko optimiranje, okoljski vpliv, ekonomski kriterij, Pareto krivulje, omrežje toplotnih prenosnikov
Objavljeno v DKUM: 04.10.2012; Ogledov: 2097; Prenosov: 184
Celotno besedilo (1,92 MB)