Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu obravnavamo tematiko palmovega olja, njegove oskrbovalne verige in okoljske probleme, ki jih povzročajo zahteve po palmovem olju. Ker se populacija iz dneva v dan veča in s tem tudi povpraševanje, je pomembno vpeljati spremembe pri tej problematiki. Ključnega pomena bi bilo iskanje novih alternativ in prizadevanje za trajnost palmovega olja. Analizirali smo oskrbovalno verigo palmovega olja in probleme, ki jih nove plantaže predstavljajo okolju. V empiričnem delu smo podjetja spraševali po trajnosti, certifikatih, okoljskih problemih in alternativah. Zanimalo nas je, ali podjetja stremijo k zeleni politiki. Raziskavo smo izvedli s pomočjo ankete, ki smo jo podjetjem poslali preko e-pošte. Podrobno smo želeli raziskati rabo palmovega olja v praksi, jo kritično ovrednotiti in poiskati možne trajnostne rešitve. Izkazalo se je, da je trajnost podjetjem pomembna, vendar le do trenutka, ko še bistveno ne vpliva na zaslužek. Anketirana podjetja poznajo posledice, ki jih palmovo olje povzroča. Kljub negativnim posledicam jim je pomembnejša kvaliteta in nizka cena. Ugotovili smo, da pravih alternativ, ki bi lahko nadomestile palmovo olje, ne poznamo.
Ključne besede: palmovo olje, oskrbovalna veriga, trajnost, alternative, okoljski problemi.
Objavljeno v DKUM: 24.09.2021; Ogledov: 1063; Prenosov: 60
Celotno besedilo (1,58 MB)

Opis: Diplomsko delo, ki je pred vami, obravnava problematiko statusa okoljskih beguncev. V današnji razviti družbi obstajajo zakoni, deklaracije in konvencije, katere urejajo zaščito človekovih pravic in njihovih temeljnih svoboščin. Kljub vsemu prihaja do pravnih praznin, ko določena skupina izpade iz okvira neke pravne zaščite. Ravno to se je zgodilo pri urejanju statusa oseb, ki so prisiljene zapustiti svoj matični teritorij, ko nepredvidljiv naravni pojav ali nesreča uniči njihov dom, rodovitno zemljo za pridelovanje hrane, kontaminira pitno vodo ali kako drugače vpliva na poslabšanje osnovnih pogojev za življenje. Prenaseljenost je z mojega zornega kota zagotovo pomembno vprašanje, s katerim bi se morale mednarodne organizacije intenzivneje ukvarjati, s tem pa posledično iskati možne rešitve za čim bolj složno normalizacijo trenutnega stanja. Za okoljske begunce se lahko uporablja tudi termin notranje razseljeni ljudje, kar pomeni, da je ta skupina ljudi v večini primerov razseljena znotraj meja svoje matične države. Ravno v tem drugem poimenovanju lahko najdemo prvi poglavitni razlog za nastanek pravne praznine glede pridobitve enakih pravic in zaščite kot begunci, ki zapuščajo državo izvora zaradi takšnega ali drugačnega strahu pred preganjanjem. Da lahko begunec uživa mednarodno zaščito po Konvenciji o statusu beguncev, mora izpolnjevati štiri s to konvencijo določene pogoje, od katerih pa nobeden ne vsebuje možnosti pridobitve statusa begunca zaradi vpliva višje sile. Naravni pojavi in nesreče so nepredvidljiva višja sila, ki vedno bolj obsežno vpliva na človeška življenja. Vzrok za naraščanje naravnih pojavov in nesreč je lahko plod same narave ali pa brezobzirnega človeškega posega vanjo. Glavna predpostavka diplomskega dela bo, ali oseba sploh lahko pridobi status begunca zaradi naravnih pojavov in nesreč. V samem začetku bom predstavil pojem begunstva, begunske pravice in dolžnosti ter pojasnil nekatere pojme v povezavi z begunstvom. Poleg tega bom poskušal odgovoriti na vprašanje, ali je okoljskim beguncem zagotovljeno enako pravno varstvo kot ostalim vrstam beguncev. Na koncu se bom posvetil vprašanju, ali je možno osebo, ki pridobi status okoljskega begunca, uspešno integrirati nazaj v normalno družbo do te mere, da ponovno samostojno zaživi in tako ne predstavlja več bremena državi.
Ključne besede: okoljski begunec, naravni pojavi, naravne nesreče, okoljski problemi, begunec, Konvencija o statusu beguncev, narava, pravna praznina
Objavljeno v DKUM: 12.05.2016; Ogledov: 1723; Prenosov: 163
Celotno besedilo (884,18 KB)