| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Prenova poslovanja in razvoj novega poslovnega modela na osnovi okoljskih izboljšav v okrbovalni verigi : magistrsko delo
Evelina Jovanovič, 2023, magistrsko delo

Opis: V 21. stoletju je potrebno spremembam slediti hitreje kot nekoč. Način življenja ter podnebne spremembe so nas prisilile, da sprejemamo nove okoljske dejavnike, ki so na vsakodnevni ravni okolju prijaznejši. V veliki meri so se morala oz. se bodo morala novemu trajnostnemu razvoju prilagoditi vsa podjetja, tako makro kot mikro. Razlogov je več. Najpomembnejša je seveda skrb za okolje, drugi pa tudi dodana vrednost poslovanja ter nove konkurenčne prednosti in nove poslovne priložnosti. Vodilo vsakega podjetja bi moralo biti, kaj lahko storimo oz. kakšen vložek je potreben za boljši in učinkovitejši trajnostni razvoj v podjetju v celotni oskrbni verigi ter si zadati trajnostne cilje v družbenem in okoljskem vidiku. V našem magistrskem delu se bomo zato osredotočili na mikropodjetje Papirnica Ma-ar, kjer bomo poizkušali s poslovnim modelom Canvas, spletno anketo ter sistemom ozelenitve celotno poslovanje preusmeriti na trajnejše in s tem podjetju zagotoviti večjo konkurenčnost ter večjo dodano vrednost na njenem področju poslovanja.
Ključne besede: trajnostno poslovanje, okoljski vidiki, zeleni certifikati, ogljični odtis, trajnostni razvoj, taksonomija, vplivi na okolje, poslovni model Canvas
Objavljeno v DKUM: 13.02.2024; Ogledov: 201; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (3,56 MB)

2.
Pregled tehnologij proizvodnje vodika in ocena njihovih vplivov na okolje : magistrsko delo
Robert Hren, 2022, magistrsko delo

Opis: Izčrpavanje fosilnih virov ter emisije toplogrednih plinov sta najpomembnejša motivacijska dejavnika za prehod iz tradicionalnih energetskih sistemov na inovativne in bolj trajnostne alternative. Vodik predstavlja eno izmed teh možnosti, saj ima visok izkoristek pretvorbe energije, proizvaja se lahko iz vode, ki je v izobilju, omogoča več načinov shranjevanja, lahko se pretvarja v druge oblike energije in ima višjo energijsko vrednost v primerjavi s fosilnimi gorivi. Vodik ima široko možnost uporabe, pri čemer se ga večina uporablja za proizvodnjo kemikalij kot so amonijak, dušikova (V) kislina, metanol, klorovodikova kislina, vodikov peroksid in številnih drugih. Uporablja se tudi kot vir energije za transport, kot raketno gorivo, za redukcijo, za gretje in hlajenje in druge namene. Kot surovina je prisoten v raznih industrijskih procesih, kot je proizvodnja goriv v rafinerijah, redukcija kovinskih rud, proizvodnja nasičenih maščob in druge. V sklopu magistrske naloge smo pregledali različne načine proizvodnje vodika in jih primerjali iz vidika vplivov na okolje. Analizirali smo sledeče načine proizvodnje vodika: klasična proizvodnja vodika iz zemeljskega plina, proizvodnja vodika z uporabo elektrolize vode, pridobivanje vodika iz bioplina in biomase, proizvodnja iz odpadnega aluminija, proizvodnja vodika iz alkohola, proizvodnja iz glicerola kot stranskega produkta proizvodnje biodizla ter proizvodnja vodika iz kislih plinov. Z uporabo programskega orodja OpenLCA in podatkovnih baz Ecoinvent ter Gabi smo analizirali njihov vpliv na okolje iz vidika odtisa toplogrednih plinov, energijskega odtisa, zakisljevanja, evtrofikacije in strupenosti za ljudi. Dobljene rezultate smo med seboj dodatno primerjali z upoštevanjem različnih virov električne energije. Z analizo življenjskega cikla smo ugotovili, da sta na podlagi ocenjenih okoljskih kazalcev najboljši tehnologiji parno reformiranje glicerola in odpadnega alkohola. Prav tako uporaba obnovljivih virov za pridobivanje električne energije drastično zmanjša okoljske vplive, še posebej pri tehnologiji elektrolize vode.
Ključne besede: Vodik, proizvodne tehnologije, analiza življenjskega cikla, okoljski odtis, vpliv na okolje in zdravje ljudi
Objavljeno v DKUM: 04.05.2022; Ogledov: 1182; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (3,67 MB)

3.
Okoljski odtis konvencionalne in ohranitvene obdelave tal na lahkih in težkih tleh
Andi Špacapan, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučili vpliv konvencionalne in ohranitvene pridelave na izpuste CO2, potencial globalnega segrevanja (GWP) in okoljski odtis. Poskus je bil izveden v severozahodnem delu Slovenije v dolini reke Pesnice v Mezgovcih ob Pesnici (težja tla) in Moškanjcih (lažja tla) na Ptujskem polju. S pomočjo programa SPIonWeb® smo izračunali, da je bil najmanjši okoljski odtis (16,44 m2/kg SS) pri pridelavi koruze za zrnje v sistemu ohranitvene pridelave v letu 2016 v Mezgovcih ob Pesnici. Največji okoljski odtis (97,35 m2/kg SS) je pustila pridelava ozimne oljne ogrščice v sistemu konvencionalne pridelave v Moškanjcih leta 2014. Ocenjeni izpusti CO2 in GWP so ravno tako pokazali, da je koruza za zrnje leta 2016 v sistemu ohranitvene pridelave povzročila najmanjše izpuste CO2 (0,06 kg CO2/kg SS) in GWP (0,11 kg CO2equ/kg SS). Največje izpuste je povzročila pridelava ozimne oljne ogrščice leta 2014 v Moškanjcih v sistemu konvencionalne pridelave (0,33 kg CO2/kg SS in 0,63 kg CO2equ/kg SS).
Ključne besede: okoljski odtis, CO2, potencial globalnega segrevanja, ohranitvena obdelava tal, konvencionalna obdelava tal, SPIonWeb
Objavljeno v DKUM: 30.09.2021; Ogledov: 1014; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (3,70 MB)

4.
Razvoj socialnih kompetenc, ekološko zavedanje in trajnostni razvoj
Aleš Zver, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi bomo predstavili vsebine, o katerih se danes veliko govori, vendar še niso tako zelo vpeljane v izobraževalne sisteme. V prvem delu magistrskega dela bomo obravnavali teme, ki nam bodo služile kot vsebine za pripravo neformalnega izobraževanja. Mednje sodijo teme, povezane z okoljsko problematiko, kjer bomo obravnavali okoljski in ogljični odtis, in se nato nekoliko bolj osredotočili na to, kakšen je vpliv kmetijstva na podnebne spremembe, ter kako ga zmanjšati. Ker so naša ciljna skupina za neformalno izobraževanje kmetovalci, želimo za njih pripraviti vsebine, s katerimi bi jih okoljsko osvestiti in jim predstavili alternative, s katerimi bodo lahko tudi sami pripomogli k čistejšemu ter trajnostno naravnanemu gospodarjenju z okoljem. Drugi del magistrskega dela bo zajemal predstavitev in primerjavo socialnega podjetništva s klasičnim, kjer bomo predstavili enega od dobrih primerov praks. Ob koncu bomo razvili didaktični model neformalnega izobraževanja, v katerem bomo uporabili vsebine, ki smo jih predstavili v naši magistrski nalogi in nam bodo sedaj služile kot učno gradivo. Ker želimo preveriti uporabnost in uspešnost didaktičnega modela, bomo to analizirali s pilotno raziskavo na majhnem vzorcu udeležencev.
Ključne besede: okoljski odtis, neformalno izobraževanje, podnebne spremembe, ekologija, trajnostni razvoj
Objavljeno v DKUM: 30.07.2020; Ogledov: 1029; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

5.
Okoljski odtis pridelave soje pri različnih načinih obdelave tal
Dejan Medved, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali vpliv obdelave s plugom, konzervirajoče obdelave tal in direktne setve na okoljski odtis soje. Pridelava soje se je izvajala na posestvu Perutnine Ptuj d.d. v letu 2016. Pridobljene podatke smo analizirali s programom SPIonWeb, pri čemer smo dobili izračune ekoloških vplivov tehničnih postopkov na okolje tekom vegetacije. Rezultati so pokazali, da največji okoljski odtis (SPI) predstavlja obdelava s plugom, sledita ji konzervirajoča obdelava tal in direktna setev. Ugotovili smo, da ima obdelava s plugom največji okoljski odtis v vrednosti 28,2 gha (globalnih hektarjih), sledi ji konzervirajoča obdelava z vrednostjo 23,6 gha in direktna setev z vrednostjo 23,2 gha. V prihodnosti bomo morali na obravnavanem področju prilagoditi in izboljšati pridelovalne tehnike in razmisliti, kako zmanjšati okoljski odtis s spodbujanjem načinov obdelave tal, ki ne povečujejo emisij ogljikovega dioksida.
Ključne besede: izpust ogljikovega dioksida / obremenitev potencialnega globalnega ogrevanja / okoljski odtis / obdelava tal
Objavljeno v DKUM: 07.05.2019; Ogledov: 2060; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

6.
Zelene energije in osveščanje o njih
Boris Kojc, 2017, magistrsko delo

Opis: Naša družba je prišla do razpotja in pred nami je težka odločitev o naši prihodnosti. Odločitev zadeva vsakega posameznika in družbo kot celoto. Bomo nadaljevali po poti brezobzirnega izkoriščanja naravnih virov, predvsem uporabe fosilnih goriv kot vira energija ali bomo postali nizkoogljična družba, ki smotrno uporablja naravne vire in načrtuje svojo prihodnost na zelenih virih energije. Biosfera, katere del je tudi človek, je nastajala milijone in milijone let. Med biotskimi in abiotskimi dejavniki se je skozi zemeljsko zgodovino vzpostavilo ravnovesje, ki ga je začel človek z okoljskim in ogljičnim odtisom krhati. Da se je nekaj spremenilo, nas dnevno po svetu opozarjajo številni vremenski ekstremi. Velike količine izpustov toplogrednih plinov, ki jih je s svojim načinom življenja ustvaril človek, so botrovale dvigu povprečne temperature ozračja. Podnebnih sprememb se več ne da ustaviti, lahko pa se jih upočasni. Potrebne bodo spremembe, v prvi vrsti radikalno zmanjšanje porabe fosilnih goriv in uporaba obnovljivih ter okolju prijaznih zelenih virov energije. Ob tem se zastavi vprašanje, kako pristopiti do ljudi in jim na ustrezen način predstaviti ta problem ter možne rešitve. V načrtovanje in izvedbo prehoda v nizkoogljično družbo se bomo morali aktivno vključiti vsi. Magistrska naloga predstavlja vpogled v energetsko dogajanje male podeželske občine in preverja odnos njenih občanov do problema onesnaževanja zraka s toplogrednimi plini in prašnimi delci ter prehoda na zelene vire energije. Dolgoročno se bomo morali hote ali nehote vsi odreči energetsko potratnemu načinu življenja oziroma postati nizkoogljična družba, da bodo naši potomci imeli možnost preživetja v takšnem novem in močno spremenjenem okolju.
Ključne besede: Zelene energije, nizkoogljična družba, okoljski in ogljični odtis, obnovljivi viri energije, prašni delci, lesna biomasa, problemski pouk.
Objavljeno v DKUM: 01.09.2017; Ogledov: 1948; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

7.
UPORABA GOSPODARSKEGA KAZALNIKA BDP IN PREDSTAVITEV IZBRANIH SINTEZNIH KAZALNIKOV
Irena Ratković, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se ukvarja s proučevanjem BDP in alternativnih kazalnikov BDP. BDP je najpogostejši kazalnik pri prikazovanju uspešnosti določene države, vendar pa se vedno več govori o njegovih pomanjkljivosti, saj ne upošteva nekaterih dejavnikov, ki ključno vplivajo na naše življenje in naše zadovoljstvo z življenjem. Že nekaj časa mednarodne institucije iščejo alternativo BDP in prav mednarodne pobude so spodbudile vedno več govora v javnosti o možnosti zamenjave ali dopolnitve BDP. Obstajajo številni sintezni kazalniki, ki skušajo na različne načine nadomestiti oziroma dopolniti BDP, vendar pa še ni jasnega konsenza, katero je pravo merilo napredka. Za trajnejšo gospodarsko rast in ohranjanje kakovosti življenja in okolja so nujne korenitejše prilagoditve. Sintezni kazalnik HPI (indeks srečnega planeta) predstavlja inovativno merilo, ki povezuje ekološko učinkovitost z blaginjo ljudi. Temelji na dveh objektivnih indikatorjih in enem subjektivnem. OECD je predstavil indeks boljšega življenja (Better life index - BLI), ki je oblikovan na osnovi 11 ključnih dimenzij blaginje. Dejstvo je, da je težko narediti merilo, ki opisuje naše družbeno in čustveno življenja. Oba sintezna kazalnika imata prednosti in slabosti, vendar pa je pomen obeh indeksov, da mednarodne institucije počasi priznajo, da BDP sicer kaže marsikaj, a je za natančnejše določanje življenja prešibak.
Ključne besede: BDP, alternativni kazalniki, Onkraj BDP, Stiglitz-Sen-Fitoussi poročilo, inflacija, trgovinska odprtost, tuje direktne investicije, zadovoljstvo z življenjem, okoljski odtis, pričakovana življenjska doba, analiza regresije and metoda enter.
Objavljeno v DKUM: 24.08.2016; Ogledov: 1473; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

8.
Izdelava metodologije za ocenjevanje in sporočanje o okoljski uspešnosti izdelka – »izračun okoljskega odtisa« za barvne koncentrate CCMaster - masterbatch
Barbara Kolar, 2016, magistrsko delo

Opis: Enotna metodologija za izračun okoljskega odtisa izdelka še ni na voljo, zato smo jo pripravili na podlagi Priporočila EU [27] za izdelek CC Master – masterbatch, podjetja Cinkarna Celje, d.d. Okoljski odtis je sodoben pripomoček za sporočanje o okoljski uspešnosti izdelka. Z njim sporočamo potrošnikom, kako izdelek vpliva na okolje, proizvajalcu pa je z uporabo metodologije omogočena identifikacija priložnosti za izboljšanje dosežkov pri porabi surovin, energentov, znižanja emisij ter zmanjšanja stroškov poslovanja. V magistrski nalogi smo postavili pravila o okoljskem odtisu izdelka, ki so pomembna za ponovljivost izračunov znotraj iste kategorije izdelkov, pa tudi za ustreznost same študije. Določili smo obseg in cilje študije, to pomeni, da smo računali okoljski odtis za izdelek v kg CO2e / kg proizvedenega barvnega koncentrata CC Master – masterbatch za leto 2012. Določili smo meje obravnavanega sistema od zibelke do vrat, ki vključujejo vhodne (surovine, transport surovin in energente) in izhodne tokove (emisije v zrak, odpadki). Ugotovili smo, da imajo največji prispevek k vrednosti okoljskega odtisa za CC Master - masterbatch surovine in njihov transport. Za primerjavo smo izračunali še okoljski odtis za CC Master – mastrerbarch za leto 2014 in ugotovili, da je vpliv izdelka na okolje v letih 2012 in 2014 približno enak. Poleg izračuna po PEF enačbi, ki predstavlja 50 : 50 pristop, smo okoljski odtis računali še po 100 : 0 in 0 : 100 pristopu. Ugotovili smo, da je najcelovitejši izmed vseh pristop 50 : 50. Izvedli smo še primerjavo izračuna s spletnim kalkulatorjem LCA Calculator in ugotovili, da spletni program v izračunu ne zajema vseh vhodnih in izhodnih tokov tako celovito kot PEF enačba, zato se pojavi razlika v izračunu. Glede na zastavljene cilje in teze magistrskega dela lahko potrdimo, da je obravnavana metodologija uporabna za izračun okoljskega odtisa izdelka in zato tudi za izračun okoljskega odtisa izdelka za druge proizvodne programe v podjetju.
Ključne besede: CC Master – masterbatch, okoljski odtis izdelka, PEF (RUaEP) enačba
Objavljeno v DKUM: 21.07.2016; Ogledov: 1704; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (3,25 MB)

9.
OKOLJSKI ODTIS POLJŠČIN IN ZELENJAVE V ODVISNOSTI OD NAČINA KMETIJSKE PRIDELAVE
Tjaša Vukmanič, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Človeštvo s svojimi potrebami nenehno vpliva na okolje, kar se odraža pri podnebnih spremembah. Kmetijstvo kot osnovna človekova dejavnost prispeva 10–12 % vseh emisij toplogrednih plinov antropogenega izvora. Okoljski odtis je eden izmed načinov vrednotenja negativnih vplivov na okolje in je kot orodje uporabljen tudi v magistrskem delu, pri čemer smo ovrednotili različne pridelovalne sisteme – konvencionalni (KONV), integrirani (INT), ekološki (EKO), biodinamični (BD) in kontrola (K) ter različne kulturne rastline. Analiziranih je devet različnih poljščin in zelenjadnic, pridelanih v okviru trajnostnega poskusa od leta 2011 do 2015. Pri tem je v programu SPIonWeb ovrednoten okoljski odtis pridelave posamezne poljščine in zelenjadnice (Atot) ter indeks okoljske učinkovitosti pridelka (EEI). Rezultati kažejo, da imajo alternativni pridelovalni sistemi (EKO in BD) manjši Atot pri pridelavi pšenice, pire, oljnih buč, soje, koruze, stročjega fižola, paprike in paradižnika. EEI izbranih rastlinskih vrst ni nujno manjši v alternativnih pridelovalnih sistemih, saj je izračun odvisen od okoljskega odtisa pridelave Atot kot tudi od količine pridelka. EEI pridelka je v EKO, BD in K lahko manjši v primerjavi z intenzivnima pridelovalnima sistemoma, kljub manjšemu pridelku. To je posledica prepovedi vnosa hitro topnih mineralnih gnojil, herbicidov in sintetičnih pesticidov, ki doprinesejo k večjemu okoljskemu odtisu pridelave. Takšno situacijo lahko opazimo pri pšenici, piri, koruzi, delno pri bučah, soji, paradižniku, solati. V prihodnosti bo potrebno nameniti veliko pozornosti načinom, kako se najbolje prilagoditi podnebnim spremembam v kmetijstvu, ter izboljšavam pridelovalnih tehnik za zmanjševanje negativnih vplivov v prihodnje.
Ključne besede: okoljski odtis, LCA, SPI®, pridelovalni načini, trajnostno kmetijstvo
Objavljeno v DKUM: 08.07.2016; Ogledov: 2597; Prenosov: 426
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 1.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici