| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Problematika divjih odlagališč z gradbenimi odpadki v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Žan Kavčič, 2022, diplomsko delo

Opis: Problematika divjih odlagališč odpadkov in njihove razširjenosti v Sloveniji je zelo velika. J. Kranjc (intervju, 3. 6. 2021) pravi, da imamo v Registru trenutno 13572 + 2555 lokacij. Od tega jih 9004 + 2066 še ni označenih kot očiščenih. Najbrž jih je v resnici že precej manj, a to so pač zadnji podatki (težko jih je zbirati). V diplomski nalogi smo tako podrobneje predstavili pojem ekološke kriminalitete, njene delitve in razširjenosti pri nas in po svetu, preučili smo zakonsko ureditev in sankcije, kadrovske sposobnosti nadzora (inšpekcijske službe), finančni vpliv na nelegalno odlaganje odpadkov, delo inšpekcijskih služb, delo policije, delo tožilstva idr. Ugotovili smo, da je velik problem divjih odlagališč predvsem finančno breme fizične ali pravne osebe. Velik problem je tudi pomanjkanje kadra, pristojnih organov za preiskovanje trgovine z odpadki. Ugotovili smo, da bi bilo treba na tem področju zaposliti več kadra, ki bi se ukvarjal prav posebej s problematiko divjih odlagališč in ga posledično tudi vsako leto izobraževati. Ljudi bi bilo treba tudi bolj ozaveščati o škodljivih posledicah za ljudi in okolje, saj se nam zdi, da nam tega zavedanja v veliki meri primanjkuje. Da bi bilo podobnih odlagališč manj, bi morala država po Sloveniji odpreti več centralnih odlagališč, ki bi bila tako lažje dostopna fizičnim in pravnim osebam in seveda tudi finančno bolj dostopna. Država bi morala vsako leto organizirati tudi obvezno čiščenje, ki se ga bi moral udeležiti vsak polnoletni državljan, vsaj enkrat na leto, razen tistih, ki so zaradi zdravstvenih ali upravičenih razlogov odsotni.
Ključne besede: diplomske naloge, ekološka kriminaliteta, divja odlagališča, gradbeni odpadki, okoljska zakonodaja
Objavljeno v DKUM: 16.05.2022; Ogledov: 370; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (863,52 KB)

2.
Vpliv korporativnih značilnosti na implementacijo okoljskega poslovodnega računovodstva
Sabina Pirš, 2019, magistrsko delo

Opis: Zaradi vse večjega vpliva podjetij na okolje in posledično okoljskih sprememb, vsi ekonomski subjekti stremijo k varovanju okolja in trajnostnemu delovanju. Podatki so tukaj ključni pomen, za spremljanje, proučevanje in sprejemanje odločitev v poslovnem svetu. V ta namen je implementacija okoljskega poslovodnega računovodstva ključnega pomena za okoljsko učinkovito delovanje podjetij. Namen magistrske naloge je bil proučiti v kolikšni meri podjetja v Sloveniji, izvajajo okoljsko poslovodno računovodstvo in ali se razlike pojavljajo glede na korporativne značilnosti podjetja. Naloga je ciljno usmerjena v proučitev vpliva izbranih korporativnih značilnosti podjetij na implementacijo okoljskega poslovodnega računovodstva. Predmet obdelave je v nalogi predstavljalo okoljsko poslovodno računovodstvo. Predstavili smo definiranje, pomen in vzroke uporabe ter se dotaknili zakonodaje, ki vzpodbuja okoljsko poslovodno računovodstvo. V nadaljevanju smo predstavili izbrane korporativne značilnosti podjetij in povezavo z okoljskim poslovodnim računovodstvom. Skozi nalogo smo predstavili rezultate dosedanjih raziskav iz obravnavanega področja, in se specificirali na raziskavo malezijskih raziskovalcev iz katere smo izvzeli raziskovalni fokus in model. Korporativne značilnosti podjetij, interpretirane kot neodvisne spremenljivke v raziskavi so občutljivost panog na okolje, velikost podjetij, lastniški status, sprejetje sistema ravnanja z okoljem in delež neizvršnih direktorjev. Ugotovitve magistrskega dela so različne in sicer, da velika podjetja v primerjavi z malimi, srednjimi in mikro podjetji v povprečju v večji meri implementirajo okoljsko poslovodno računovodstvo, prav tako tudi podjetja, ki imajo sprejet sistem okoljskega upravljanja. Korporativne značilnost, kot so občutljivost panoge na okolje, lastniški status in delež neizvršnih direktorjev, ugotavljamo, da ne vplivajo na implementacijo okoljskega poslovodnega računovodstva. Ugotavljamo, da nekatere korporativne značilnosti pomembno vplivajo na obseg izvajanja okoljskega poslovodnega računovodstva v podjetjih v Sloveniji.
Ključne besede: Okoljsko poslovodno računovodstvo, občutljivost panog na okolje, sistemi okoljskega upravljanja, kontingenčna teorija v poslovodnem računovodstvu, okoljska zakonodaja.
Objavljeno v DKUM: 22.10.2019; Ogledov: 667; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

3.
Ravnanje z e-odpadki : magistrsko delo
Mija Kos, 2017, magistrsko delo

Opis: Nastajanje velikih količin e-odpadkov, neustrezna okoljska zakonodaja, podhranjenost državnih organov, delovanje organiziranih kriminalnih združb ipd. predstavljajo globalne probleme, ki se jim ne more izogniti niti Slovenija. Ker nas je zanimalo, kako obsežna je omenjena problematika v Sloveniji, smo le-to raziskali in podatke analizirali. Rezultati raziskave kažejo, da ljudje kljub aktivnemu ozaveščanju o varovanju okolja še vedno ne razumejo pravega pomena pojma e-odpadki, kaj šele, da bi se zavedali nevarnosti njihovega nepravilnega odlaganja. V Sloveniji delujejo štiri skupne sheme za ravnanje z odpadki (Zeos, Interseroh, Slopak in Trigana), a je kljub temu na določenih območjih še vedno moč opaziti kupe nepravilno odloženih e-odpadkov. Poleg naštetega je slovenska okoljska zakonodaja slabo urejena in dopušča nepravilnosti, ki jih največkrat izkoristijo organizirane kriminalne združbe. Prepletenosti zakonitih in nezakonitih dejavnosti predstavlja veliko težavo organom pregona pri odkrivanju ter dokazovanju kaznivih dejanj povezanih z okoljem. Kadar sodišča uspejo dokazati krivdo, so kazni izjemno nizke in skoraj brez učinka, kar nam sporoča, da je ekološka kriminaliteta še kako privlačna ter donosna. Anomalije se pojavljajo tudi pri evidentiranju posameznih količin e-odpadkov, kar smo ugotovili pri pregledu analiz, ki so nam jih posredovale pristojne službe. Ugotovili smo, da je stanje na področju ravnanja z e-odpadki potrebno ponovno preučiti, vzpostaviti ustrezno strukturo dela, preurediti okoljevarstvene pravne akte po zgledu uspešnejših držav, zahtevati višje sankcije za storilce ekološke kriminalitete in vzpostaviti učinkovit nadzorni sistem.
Ključne besede: odpadki, nevarni odpadki, e-odpadki, elektronski odpadki, okoljska zakonodaja, ekološka kriminaliteta, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 12.06.2017; Ogledov: 1355; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

4.
5.
Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici