2.
Krščanstvo in islam kot potencialna akterja odgovornejšega odnosa do naravnega okoljaSara Kramberger, 2013, diplomsko delo
Opis: Od pojava ekološke krize raziskovalci poudarjajo, da imajo religije pomemben vpliv na človekov odnos do okolja. V svojem diplomskem delu sem se osredotočila na dve največji svetovni religiji, krščanstvo in islam, in skušala ugotoviti, katere okoljske vrednote sta posredovali svojim vernikom v preteklosti in katere jim posredujeta danes, ko se svet sooča z okoljskimi težavami. Obe religiji izvirata iz Abrahamove tradicije in učita, da je Bog ustvaril človeka in ga postavil na privilegirano mesto, nad vsa ostala bitja in nad naravo. Zaradi tega antropocentričnega sporočila obe religiji, in še posebej krščanstvo, ki je imelo velik vpliv na vrednote moderne, Zahodne družbe, po ocenah številnih raziskovalcev nosita nekaj odgovornosti za današnjo okoljsko situacijo, saj je to sporočilo doprineslo k instrumentalnemu odnosu do narave. Vendar pa sem z analizo vsebine verskih tekstov ugotovila tudi, da v svetih spisih obstajajo tudi številni elementi, ki lahko v času okoljske krize koristijo pri oblikovanju nove okoljske etike. V zadnjih desetletjih, ko se človeštvo sooča z velikimi ekološkimi grožnjami, obe obravnavani religiji bolj razvijata in poudarjata ekološko naravnane interpretacije verskih tekstov, v želji po razrešitvi ekološke krize pa vedno pogosteje oblikujeta tudi zavezništva s politiko in znanostjo. Kot sili, ki bi močno vplivali na spreminjanje ekološke zavesti, se do sedaj še nista izkazali, vsekakor pa imata tako krščanska kot islamska tradicija potencial, da v ljudeh vzbudita čut za družbeno odgovornost ter željo po spremembi, in morda bosta v prihodnosti z nadaljevanjem trenda »zelenenja« obe religiji pripomogli k bolj ekološko odgovornemu vedenju.
Ključne besede: religija, krščanstvo, islam, narava, okoljska kriza
Objavljeno v DKUM: 11.06.2013; Ogledov: 2999; Prenosov: 193
Celotno besedilo (956,90 KB)
