| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Problematika divjih odlagališč z gradbenimi odpadki v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Žan Kavčič, 2022, diplomsko delo

Opis: Problematika divjih odlagališč odpadkov in njihove razširjenosti v Sloveniji je zelo velika. J. Kranjc (intervju, 3. 6. 2021) pravi, da imamo v Registru trenutno 13572 + 2555 lokacij. Od tega jih 9004 + 2066 še ni označenih kot očiščenih. Najbrž jih je v resnici že precej manj, a to so pač zadnji podatki (težko jih je zbirati). V diplomski nalogi smo tako podrobneje predstavili pojem ekološke kriminalitete, njene delitve in razširjenosti pri nas in po svetu, preučili smo zakonsko ureditev in sankcije, kadrovske sposobnosti nadzora (inšpekcijske službe), finančni vpliv na nelegalno odlaganje odpadkov, delo inšpekcijskih služb, delo policije, delo tožilstva idr. Ugotovili smo, da je velik problem divjih odlagališč predvsem finančno breme fizične ali pravne osebe. Velik problem je tudi pomanjkanje kadra, pristojnih organov za preiskovanje trgovine z odpadki. Ugotovili smo, da bi bilo treba na tem področju zaposliti več kadra, ki bi se ukvarjal prav posebej s problematiko divjih odlagališč in ga posledično tudi vsako leto izobraževati. Ljudi bi bilo treba tudi bolj ozaveščati o škodljivih posledicah za ljudi in okolje, saj se nam zdi, da nam tega zavedanja v veliki meri primanjkuje. Da bi bilo podobnih odlagališč manj, bi morala država po Sloveniji odpreti več centralnih odlagališč, ki bi bila tako lažje dostopna fizičnim in pravnim osebam in seveda tudi finančno bolj dostopna. Država bi morala vsako leto organizirati tudi obvezno čiščenje, ki se ga bi moral udeležiti vsak polnoletni državljan, vsaj enkrat na leto, razen tistih, ki so zaradi zdravstvenih ali upravičenih razlogov odsotni.
Ključne besede: diplomske naloge, ekološka kriminaliteta, divja odlagališča, gradbeni odpadki, okoljska zakonodaja
Objavljeno v DKUM: 16.05.2022; Ogledov: 319; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (863,52 KB)

2.
Pregled kriminalitete zoper okolje, prostor in naravne dobrine : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Blaž Zupančič, 2021, diplomsko delo

Opis: Onesnaževanje in uničevanje okolja predstavljata enega izmed glavnih problemov sodobne družbe, ker tovrstna dejanja škodujejo človeštvu so ta zakonsko prepovedana. Pri dejanjih obremenjevanja in uničevanja okolja pričnemo govoriti o ekološki kriminaliteti, katera obsega vsakršno dejanje ogrožanja in obremenjevanja okolja in je kot tako prepovedano s kazensko zakonodajo. Posebnost tovrstne kriminalitete predstavlja zapletenost in dolgotrajnost pri preiskovanju tovrstnih kaznivih dejanj in predstavljajo eno izmed najbolj razvijajočih in najzapletenejših vrst kriminalitete v svetu. Področje ekološke kriminalitete predstavlja polje zanimanja najrazličnejših znanstvenih ved, saj je pri razumevanju le te potrebno ohranjati multidisciplinaren, interdisciplinaren in transdisciplinaren pogled. Ekološka kriminaliteta predstavlja predmet preučevanja ekološke kriminologije, družboslovne vede, katera preučuje oblike ogrožanja okolja, okoljevarstveno zakonodajo ter okoljevarstvene ukrepe. Varovanje okolja je najuspešnejše ob zaščiti okolja s celovitimi ukrepi varovanja pri katerih največjo vlogo igra pravno varstvo okolja. V Sloveniji pravno varstvo okolja predstavljajo zakonski ter podzakonski pravni akti, med katerimi glavno vlogo igra Kazenski zakonik, v katerem so zajeta kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine. Zakonodajalec v Sloveniji skrb za odkrivanje, preiskovanje in dokazovanje kaznivih dejanj nalaga policiji, tožilstvu, preiskovalnemu sodniku, redarstvu ter Inšpektoratu za okolje in prostor. Policija pri svojem delu odkriva, preiskuje ter evidentira kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine. Vsako leto slovenska policija objavi uradno statistiko evidentiranih kaznivih dejanj zoper okolje, prostor in naravne dobrine v kateri so zajete vse značilnosti tovrstnih kaznivih dejanj. Pregled uradne statistike policije za obdobje 20 let, med letoma 2001 in 2020, je pokazal da se trend evidentiranih kaznivih dejanj zoper okolje, prostor in naravne dobrine v Sloveniji povečuje, saj vsako leto evidentira vedno več tovrstnih kaznivih dejanj.
Ključne besede: kriminaliteta, okoljska kriminaliteta, ekološka kriminaliteta, preiskovanje, policijsko delo, pravna ureditev, statistični pregledi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.11.2021; Ogledov: 283; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (680,28 KB)

3.
Ravnanje z e-odpadki : magistrsko delo
Mija Kos, 2017, magistrsko delo

Opis: Nastajanje velikih količin e-odpadkov, neustrezna okoljska zakonodaja, podhranjenost državnih organov, delovanje organiziranih kriminalnih združb ipd. predstavljajo globalne probleme, ki se jim ne more izogniti niti Slovenija. Ker nas je zanimalo, kako obsežna je omenjena problematika v Sloveniji, smo le-to raziskali in podatke analizirali. Rezultati raziskave kažejo, da ljudje kljub aktivnemu ozaveščanju o varovanju okolja še vedno ne razumejo pravega pomena pojma e-odpadki, kaj šele, da bi se zavedali nevarnosti njihovega nepravilnega odlaganja. V Sloveniji delujejo štiri skupne sheme za ravnanje z odpadki (Zeos, Interseroh, Slopak in Trigana), a je kljub temu na določenih območjih še vedno moč opaziti kupe nepravilno odloženih e-odpadkov. Poleg naštetega je slovenska okoljska zakonodaja slabo urejena in dopušča nepravilnosti, ki jih največkrat izkoristijo organizirane kriminalne združbe. Prepletenosti zakonitih in nezakonitih dejavnosti predstavlja veliko težavo organom pregona pri odkrivanju ter dokazovanju kaznivih dejanj povezanih z okoljem. Kadar sodišča uspejo dokazati krivdo, so kazni izjemno nizke in skoraj brez učinka, kar nam sporoča, da je ekološka kriminaliteta še kako privlačna ter donosna. Anomalije se pojavljajo tudi pri evidentiranju posameznih količin e-odpadkov, kar smo ugotovili pri pregledu analiz, ki so nam jih posredovale pristojne službe. Ugotovili smo, da je stanje na področju ravnanja z e-odpadki potrebno ponovno preučiti, vzpostaviti ustrezno strukturo dela, preurediti okoljevarstvene pravne akte po zgledu uspešnejših držav, zahtevati višje sankcije za storilce ekološke kriminalitete in vzpostaviti učinkovit nadzorni sistem.
Ključne besede: odpadki, nevarni odpadki, e-odpadki, elektronski odpadki, okoljska zakonodaja, ekološka kriminaliteta, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 12.06.2017; Ogledov: 1326; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

4.
5.
Mednarodna trgovina z odpadki : diplomsko delo
Ana Klenovšek, 2010, diplomsko delo

Ključne besede: odpadki, trgovina z odpadki, organizirana kriminaliteta, okoljska kriminaliteta, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.03.2011; Ogledov: 1975; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (998,07 KB)

6.
Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici