| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SKUPINSKA TOŽBA ZA VARSTVO OKOLJA
Jure Kočevar, 2011, diplomsko delo

Opis: Pravica do zdravega življenjskega okolja je zagotovljena že v Ustavi Republike Slovenije (v 5. členu, 72. členu in 67. členu). V sistemu civilnopravnega varstva okolja se posegi v okolje pri nas obravnavajo v okviru splošnih pravil obligacijskega in stvarnega prava. Stvarnopravno varstvo je urejeno v okviru prava imisij kot dela sosedskega prava. Uveljavlja se z actio negatoria (99. člen Stvarnopravnega zakonika). Dopustna sta opustitveni in storitveni zahtevek. Obligacijskopravno varstvo pred imisijami omogoča tudi 133. člen Obligacijskega zakonika. Predvidena je popularna tožba. Primarno predvideva preprečitveni zahtevek, sekundarno opustitveni in odstranitveni zahtevek. Odgovornost je objektivna, enako kot v primeru negatorne tožbe. Prav tako v primeru imisije splošno koristnih dejavnosti, s to razliko, da le v primeru nastanka škode, ki presega običajne meje. Zakon o varstvu okolja predvideva varstvo pravice do zdravega življenjskega okolja z vidika dopustnih posegov v okolje, to je tistih, ki ne povzročajo čezmerne obremenitve. V 14. členu sta predvideni popularna in organizacijska tožba, zahtevek je lahko opustitveni in prepovedni. Pomanjkljivost popularne in organizacijske tožbe je, da se z njima istočasno ne more vložiti odškodninskih zahtevkov, kar podaljša trajanje postopka in poviša stroške, izid je negotov. Nadaljnja pomanjkljivost je tudi učinek pravnomočne sodbe le na stranke postopka (učinek inter partes), kar povzroči posledice, ki so v nasprotju s pravno varnostjo – možne so različne odločitve o istem pravnem vprašanju, možno je veliko število istovrstnih tožb. Zato v postopku ne prihaja do sklepanja sodnih poravnav, ker slednja ne pomeni dokončne ureditve razmerja. Drugače je v pravnih redih, ki poznajo razredno tožbo (v ZDA sistem opt-out, v angleški in švedski obliki opt-in), ki se kaže kot možna rešitev tudi v našem pravnem redu. Potrebno bi jo bilo sistemsko urediti v okviru Zakona o pravdnem postopku, koristno bi jo bilo najprej preizkusiti na ožjem področju, na primer varstvu pred posegi v zdravo življenjsko okolje. Mogoča bi bila tudi nadgradnja organizacijske tožbe, da bi bilo mogoče z njo istočasno uveljavljati tudi odškodninske zahtevke in razširiti subjektivno pravnomočnost po sistemu opt-in. Sodna praksa v zvezi z varstvom okolja je pri nas skromna. V diplomskem delu sem prikazal primer škodljivega čezmejnega vpliva ravnanja druge države, ki ni članica Evropske unije, Republike Hrvaške in posledic v Republiki Sloveniji. Gre za izkop gramoza iz struge reke Drave, zaradi gradnje avtocest, tik pod državno mejo Republike Slovenije z navedeno državo, v občini Središče ob Dravi, ki ima za posledico globinsko rečno erozijo in nižanje podtalnice za več kot 70 cm, zaradi česar je nastala nepopravljiva okoljska škoda na zaščitenem območju Nature 2000 na rastlinskih in živalskih vrstah. Zaradi posedanja tal so nastale razpoke na stanovanjskih hišah, na obrečnem svetu pa se je povečala suša, zato je pridelek poljščin znatno zmanjšan. Glede na to, da Republika Slovenija ni ravnala z dolžno skrbnostjo po Konvenciji o presoji čezmejnih vplivov na okolje, ki sta jo ratificirali obe državi, kljub opozorilu nevladnih organizacij, je odškodninsko odgovorna oškodovancem. V skladu z navedeno Konvencijo pa lahko v primeru spora v predvidenem postopku pred Meddržavnim sodiščem ali v postopku arbitraže zahteva povrnitev stroškov za sanacijo škode.
Ključne besede: pravica do zdravega življenjskega okolja, skupinska tožba, razredna tožba, organizacijska tožba, popularna tožba, škoda, okoljska škoda, škodljivi čezmejni vplivi
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 3095; Prenosov: 511
.pdf Celotno besedilo (488,72 KB)

2.
MEDNARODNA ODGOVORNOST DRŽAV IN VARSTVO OKOLJA
Barbara Balažic, 2016, diplomsko delo

Opis: Problematika diplomskega dela zajema normativno ureditev na področju varstva okolja in odgovornosti držav pri kršitvi mednarodnih pravil. S kodifikacijo običajnih pravil o splošni mednarodni odgovornosti držav se je doseglo spoštovanje medsebojnih obveznosti in torej delček vsega kar ruši svet, kot celovitost. K urejenosti kršitev mednarodnih obveznosti in pravnih posledic le teh je pripomogla Komisija za mednarodno pravo leta 2001 z Osnutkom pravil o odgovornosti držav. Na drugi strani pa se države z medsebojnim sodelovanjem na mednarodnih konferencah dogovarjajo za dobrobit in ukrepe, ki bi pripomogli k racionalnejšemu ravnovesju med človekovimi interesi in naravnimi dobrinami ter se soočajo s tistimi rešitvami, kjer je moč še kaj spremeniti in popraviti. Konflikt med bogatim severom in revnim oziroma razvojnim jugom sveta, ki vse bolj poglablja revščino in razlike se poleg prekomernega izkoriščenja ter uničevanja okolja zdi zavedno odprto vprašanje, katerega države niso pripravljene dovolj enotno razrešiti. Pri tem vsaka država vztraja pri svoji okoljevarstveni politiki, ki ji zagotavlja kar se da največjo gospodarsko korist in dobiček, prav tako pa se nobena izmed držav ni pripravljena odreči velikemu delu svoje suverenosti. Toda večja skrb, ki na začetku ni bila tako izpostavljena, bi morala biti namenjena prav posamezniku, da ni samo on en in edini gospodar vsega ampak obstajajo tudi naslednje generacije, ki bodo prišle za njim. Državam se nalaga obveznost, da na področju varstva okolja združijo moči skupaj z ostalimi subjekti mednarodnega prava in nevladnimi organizacijami, saj okoljska škoda že dolgo presega nacionalne meje in postaja globalni problem, toda vsa regulacija ostaja samo pri okvirnih sporazumih, ki pa spadajo v soft law in tako državam ne predstavljajo pravne obveze.
Ključne besede: mednarodna odgovornost, Komisija za mednarodno pravo, okoljevarstvena politika, suverenost, mednarodne konference, konflikt, okoljska škoda, revščina
Objavljeno: 09.03.2017; Ogledov: 439; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (740,34 KB)

3.
Okoljska škoda in Rimska uredba II
Laura Urbančič, 2017, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je razdelati člen 7 Rimske uredbe II na posamezne problemske sklope znotraj te določbe ter vsak sklop preučiti. S tem se doseže jasna razmejitev uporabe člena 7 Rimske uredbe II od drugih relevantnih členov, pod katere lahko subsumiramo konkretno dejansko stanje, da ugotovimo, katere okoliščine so tiste, ki v takšnih primerih določajo uporabo ustrezne določbe. Pogosto prihaja do dilem ravno pri členu 7 Rimske uredbe II in členu 5 Rimske uredbe II o odgovornosti za proizvode, saj je veliko primerov, ko okoljska škoda nastane ravno zaradi napake izdelka. Z analizo koncepta okoljske škode znotraj določbe člena 7 Rimske uredbe II se doseže boljše razumevanje same določbe, ker se omeji domet situacij, ki spadajo pod okoljsko škodo. S pomočjo sodnih odločb Sodišča EU s področja mednarodne pristojnosti v Bruseljski uredb I, ki se uporabljajo tudi pri razlagi pojmov iz Rimske uredbe II, ugotovimo, da posredna škoda ni pomembna pri določanju kraja, kjer je škoda nastala in skladno s tem pravo države, kjer je škoda nastala. Skladno s tem posredne škode iz člena 7 Rimske uredbe II ne smemo preširoko razlagati, saj bi to vodilo v absurdnost.
Ključne besede: okoljska škoda, Rimska uredba II, nepogodbena obveznost, lex specialis, škodni dogodek, posredna škoda.
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 293; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (686,28 KB)

4.
Študija primera požara v podjetju Kemis na Vrhniki
Urša Štrancar, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava požar v podjetju Kemis, do katerega je prišlo v letu 2017. Tega leta smo bili priča večjemu številu požarov v predelovalnicah nevarnih odpadkov. To nikakor ne more biti naključje, kar kaže na ponavljajoče se vzorce, ki so posledica pomanjkljivega nadzora nad predelovalci odpadkov. Namen diplomskega dela Študija primera požara v podjetju Kemis na Vrhniki je predstaviti področje ravnanja z nevarnimi odpadki in obstoječo zakonodajo v Sloveniji, odkriti vzroke, zakaj je prišlo do požara, kakšne so bile njegove posledice za okolje in zdravje ljudi in predstaviti izvedene ukrepe za odpravo posledic požara. Cilji, ki so nas vodili pri pisanju dela, so bili usmerjeno raziskovanje in dokazovanje škode v okolju in iskanje odgovornega krivca za nastalo škodo. Zanimal nas je odziv vseh udeleženih v dogodku, tako prebivalcev občine, strokovnjakov, predstavnikov države, medijev in vodilnih podjetja Kemis. Tekom raziskovanja smo odkrili, da je bil požar v podjetju Kemis na Vrhniki odraz neustreznega ravnanja na več segmentih. To je med drugim posledica vse več svobode, ki jo imajo podjetja pri načrtovanju požarne varnosti, kjer jih vodi ekonomika, kar ob pomanjkljivem inšpekcijskem nadzoru vodi do vse več anomalij. V primeru požara v Kemisu se je pokazala tudi nepripravljenost pristojnih institucij na tovrstne dogodke, saj za to nimamo izdelanega posebnega načrta ukrepanja. Požar je razkril marsikatere nepravilnosti na področju požarne varnosti. Rešitve so v prihodnje usmerjene v preventivo – tako pri samem načrtovanju požarne varnosti, ki mora biti ustrezna in kakovostna, ne glede na ceno – kot tudi pri načrtovanju in izvedbi ukrepov v primeru, da do nesreče pride. Vsekakor je bil požar v Kemisu draga šola za vse nas in le upamo lahko, da smo se iz te izkušnje vendarle česa naučili.
Ključne besede: diplomske naloge, nevarni odpadki, požar, Kemis, Vrhnika, okoljska škoda, študija primera
Objavljeno: 13.02.2019; Ogledov: 429; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici