| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1076
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Izzivi sodobnega delovnega okolja
Matej Magdalenić, 2021, magistrsko delo

Opis: Uspešnost upravljanja človeških virov in prilagajanje sodobnemu svetu sta osnovi uspešne organizacije. Zato je treba zaposlene ne samo spoštovati in ceniti, temveč se jim tudi prilagajati z ustvarjanjem delovnega okolja, v katerem bodo ljudje uspevali in bo fleksibilno v taki meri, kot si bodo ljudje želeli. Delovno okolje mora postati sodobno ne glede na vrsto dela, ki ga izvajajo zaposleni, saj je njegova vrednost tretjina človekovega življenja in zato je še kako pomembno, da bo pozitivno vplivalo na življenja ljudi. Sodobno delovno okolje je še neopredeljeno in slabo raziskano področje managementa človeških virov, prav tako izzivi, ki izhajajo iz tega področja. V domači in tuji literaturi se raziskave omejujejo le na posamezne dele delovnega okolja, kot so npr. raziskave dela na daljavo, zdravega delovnega okolja ipd. V znanstveni sferi pa ne zaznavamo prave opredelitve sodobnega delovnega okolja in kaj v to poimenovanje spada. Zato smo v magistrsko delo vključili vse dejavnike, ki so pomembni in ključni, da lahko neko delovno okolje poimenujemo sodobno delovno okolje, primerno današnjemu času. Namen magistrskega dela je s teoretičnimi izhodišči opredeliti sodobno delovno okolje, ki bo temelj razumevanja sodobnega okolja in bo služil za nadaljnje raziskave te zasnove delovnega okolja. Raziskovalni del magistrskega dela je namenjen iskanju odgovorov na izzive, s katerimi se srečujejo zaposleni v sodobnem delovnem okolju, zato smo v raziskavo uvrstili več pomembnih dejavnikov, ki odkrivajo različne izzive zaposlenih v sodobnem delovnem okolju. Med te dejavnike spadajo: delovno okolje, sodoben oz. fleksibilen delovni čas, socialna izolacija, delovni prostori v sodobnih ureditvah dela, finančne razmere zaposlenih, nadzor nad zaposlenimi na daljavo, digitalizacija delovnega okolja in doživljanje delovnega stresa ter konfliktov v sodobnem delovnem okolju. Posamezne dele oz. izzive sodobnega delovnega okolja smo merili z več trditvami, za katere so zaposleni ocenjevali svoje strinjanje z njimi. Za izvedbo raziskave smo v vzorec uvrstili zaposlene, ki so del sodobnega delovnega okolja, oz. smo se glede na pomanjkanje konstrukta sodobnega delovnega okolja v Sloveniji osredotočili na zaposlene, ki delo opravljajo v sodobnih ureditvah dela (delo od doma, na daljavo in hibridno) in so tako del sodobnega delovnega okolja. Zbiranje podatkov je potekalo s spletno anketo, ki je vključevala 475 zaposlenih, od tega jo je v celoti izpolnilo 243 zaposlenih (ostalo so bili neuspešno rešeni oz. nerešeni vprašalniki). V raziskavi smo pri preverjanju hipotez ugotovili, da obstaja statistično značilen pozitiven vpliv sodobnega delovnega okolja na finančni položaj zaposlenih v takem okolju (hipoteza H1). Na področju socialne izolacije in fleksibilnosti delovnega časa smo ugotovili, da obstaja statistično značilen pozitiven vpliv fleksibilnosti delovnega časa na občutek socialne izoliranosti zaposlenih v sodobnem delovnem okolju (hipoteza H2). Pri preverjanju hipoteze H3 smo ugotovili statistično značilen pozitiven vpliv digitalizacije na delovne prostore zaposlenih v sodobnem delovnem okolju. Pri hipotezi H4 smo preverjali, ali so zaposleni ženskega spola v sodobnem delovnem okolju dovzetnejši za delovni stres kot pa zaposleni moškega spola, in ugotovili, da ne obstaja bistvena razlika med zaposlenimi ženskega spola in zaposlenimi moškega spola v dovzetnosti za delovni stres v sodobnem delovnem okolju. Pri obeh spolih je delovni stres v sodobnem delovnem okolju prisoten v manjši meri. S hipotezo H5 smo preverjali, ali zaposleni, ki so starejši od 41 let, uspešneje uravnavajo poklicno in zasebno življenje v sodobnem delovnem okolju kot pa mlajši od 41 let. Ugotovili smo, da ne obstaja bistvena razlika med zaposlenimi, ki so starejši od 41 let, in zaposlenimi, ki so mlajši od 41 let, v uspešnosti uravnavanja poklicnega in zasebnega življenja v sodobnem delovnem okolju, saj oboji uspešno uravnavajo ta dva vidika življenja v sodobnem delovnem okolju.
Ključne besede: Sodobno delovno okolje, delovni čas, zdravo delovno okolje, sodobne ureditve dela, fleksibilno delovno okolje.
Objavljeno: 22.10.2021; Ogledov: 82; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

2.
Primerjava slovenskih podjetniških inkubatorjev z vidika podpore start-up podjetjem
Karmen Friškovec, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je primerjava slovenskih podjetniških inkubatorjev z vidika podpore start-up podjetjem. V magistrskem delu smo želeli opredeliti vlogo in pomen podjetniškega ekosistema v Sloveniji, predvsem se osredotočiti na start-up ekosistem in proučiti izbrane vidike podpore za podjetja. V teoretičnem delu smo analizirali, katere inštitucije v Sloveniji zagotavljajo podporno okolje za podjetništvo, nato smo predstavili, kakšna je vloga inštitucij podpornega okolja pri spodbujanju podjetništva, predvsem smo se osredotočili na podjetniško, inovativno in finančno okolje. Proučili smo, kakšne storitve ponujajo proučevani podjetniški in univerzitetni inkubatorji ter na podlagi tega izdelali primerjavo, ki prikazuje, katere storitve so inkubatorjem skupne oziroma ali se le-ti morda med seboj razlikujejo glede na slabšo ali boljšo ponudbo. V empiričnem delu smo se osredotočili na SAŠA inkubator, ki sodi med podjetniške inkubatorje ter predstavili enega izmed njegovih programov Startup trampolin oziroma kot so ga poimenovali v letošnjem letu, Startup generator. S spremljanjem programa smo želeli ugotoviti, ali pripomore k temu, da so start-up podjetja ob vstopu na trg bolj suverena in samozavestna. Udeležencem letošnjega Startup generatorja smo v izpolnitev posredovali anketi vprašalnik, na osnovi katerega smo preučili, ali tovrstne storitve, kot so na primer intenzivni programi za razvoj podjetniške ideje, res pripomorejo k samozavestnejšemu in hitrejšemu vstopu na trg oziroma ali udeleženci tekom programa pridobijo več znanja kot so ga imeli pred udeležbo na Startup generatorju. Prišli smo do ugotovitev, da so udeleženci programa zadovoljni z izvedbo samega programa kot tudi z izvedbo delavnic in da so tekom progama pridobili manjkajoča znanja oziroma svoje obstoječa znanja še izboljšali. Nekateri izmed njih so pridobili še celo več znanja kot je bilo potrebno. Izvedba delavnic se jim je zdela strokovna, saj je pokrivala področja od ideje do nastanka ter prodaje produkta. Analiza vprašalnika je pokazala, da so samo trije vključeni udeleženci že prejeli finančno podporo s strani države, medtem ko še nihče izmed anketiranih ni prejel finančne podpore s strani poslovnih angelov. Anketirani udeleženci bi program Startup generator vsekakor priporočili prijatelju ali znancu, ki se želi preizkusiti na samostojni karierni poti. Glede na analizo rezultatov lahko sklepamo, da tovrstni intenzivni programi za razvoj podjetniške ideje, kot je Startup generator, v veliki meri pripomorejo k samozavestnejšemu in hitrejšemu vstopu start-up podjetij na trg.
Ključne besede: podjetništvo, podporno okolje, podjetniški inkubator, univerzitetni inkubator, SAŠA inkubator, Startup generator
Objavljeno: 22.10.2021; Ogledov: 7; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

3.
Primerjava postopkov za prepoznavanje oseb v nekontroliranem okolju
Žan Oblak, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se ukvarjali z analizo metod za prepoznavanje oseb v nekontroliranem okolju. Cilj naše raziskave je bil preštudirati in primerjati različne metode, nato pa na osnovi postavljenih kriterijev izbrati najprimernejšo za različne vrste aplikacij. Najprej smo opravili pregled področja ter identificirali obstoječe odprtokodne metode. Zatem smo preučili metrike za merjenje zmogljivosti postopkov za prepoznavo oseb v nekontroliranem okolju. Po opravljenem študiju smo izbrali tri metode za testiranje, in sicer metodo Ageitgey/face_recognition, SphereFace ter OpenBR. Za namen testiranja smo preučili in namestili javni podatkovni zbirki LFW in UTKFace, ki vsebujeta osebe v nekontroliranem okolju. V eksperimentalnem delu smo testirali posamezno metodo s pomočjo eksperimentalnih podatkovnih zbirk. Testiranje smo izvajali na prenosnem računalniškem sistemu, pri čemer smo beležili število pozitivnih in negativnih detekcij. Z dobljenimi rezultati smo nato izračunali šest uveljavljenih metrik na področju prepoznavanja oseb v nekontroliranem okolju, opazovali pa smo tudi procesorsko in prostorsko zahtevnost metod. Najslabše se je odrezala metoda Ageitgey/face_recognition, najbolje pa metoda SphereFace. Metoda OpenBR je bila na zbirki LFW celo enakovredna metodi SphereFace. Na osnovi eksperimentiranj zaključujemo, da je za uporabo v domačem okolju najbolje uporabiti metodo Ageitgey/face_recognition. Za uporabo v profesionalnem okolju pa se odločimo med metodama SphereFace in OpenBR, in sicer glede na sistemske vire, ki jih imamo na razpolago.
Ključne besede: prepoznava oseb, nekontrolirano okolje, primerjava metod, računalniški vid
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 24; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

4.
Značilnost okolja kuberflow
Domen Krasnič, 2021, diplomsko delo

Opis: V današnjih modernih časih je vedno več podatkov, ki nam omogočajo lažje odločitve. Iz različnih podatkov pridobimo različne informacije in vzorce, pomembne za našo prihodnost. Zaradi vse večjih količin podatkov so se razvile številne rešitve za obravnavo le-teh. Ena izmed rešitev, ki se je razvila, je strojno učenje, ki ima sposobnost reševanja kompleksnih problemov z različnih področij. V diplomskem delu je predstavljeno Kubeflow okolje in tematika, tesno povezana z njim.
Ključne besede: Kubeflow okolje, strojno učenje, Kubernetes
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 28; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (2,80 MB)

5.
Primerjava KVM in Virtualbox virtualizacije
Anej Gabrovec Herega, 2021, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil izdelava in primerjava delovanja navideznih okolij znotraj računalniškega sistema Linux. Uporabili smo programsko opremo VirtualBox ter KVM, znotraj katerih je bilo kreirano posamezno virtualno okolje, ki ga poganja operacijski sistem Linux distribucije CentOS. Primerjali smo hitrosti delovanja navideznih sistemov ter porabo virov ob izvajanju določenih programov.
Ključne besede: navidezno okolje, VirtualBox, KVM, CentOS, primerjava virtualnih okolij
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 37; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

6.
Analiza poslovnega okolja s poudarkom na poslovni kulturi Nove Zelandije
Ines Sedlar, 2021, diplomsko delo

Opis: Za uspešno mednarodno poslovanje je pomembno, da poznamo poslovno okolje in njegove sestavine. Med slednje spadajo dimenzije političnega, pravnega, ekonomskega, družbenega, tehnološkega in naravnega poslovnega okolja. Poslovno okolje se razlikuje od države do države. Bistvenega pomena v mednarodnem poslovanju je tudi poznavanje poslovne kulture. V današnjem svetu je za podjetje izredno pomembno, da pozna kulturo tuje države, če želi biti tam uspešno. V sklopu poslovne kulture je treba poznati njene ključne sestavine, kot npr. vrednote, običaje, navade, delovne prakse, poslovno komunikacijo, pomembnost prostora in časa ter poslovna pogajanja. Nova Zelandija je ena izmed najbolj privlačnih držav na svetu za tuja podjetja. Z dolgoletno stabilno gospodarsko rastjo je dobra izbira za širitev poslovnih dejavnosti. Vlada je naklonjena tujim podjetjem in tujim naložbam ter vlagateljem ponuja varno poslovno okolje in spodbude. Trg Nove Zelandije je zelo raznolik in odziven. Prebivalci so odprti do tujcev in vedno pripravljeni sodelovati.
Ključne besede: mednarodno poslovanje, poslovno okolje, kultura tujega trga, poslovna kultura, Nova Zelandija
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 27; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (874,95 KB)

7.
Slovenščina na dlani 4
Natalija Ulčnik, 2021

Opis: Monografija v prvem delu prinaša znanstvene, v drugem delu pa strokovne prispevke o razvoju in rabi jezikovnih virov in učnih e-okolij za jezikovni pouk slovenščine. V izhodišče postavlja digitalizacijo v jezikoslovju in nove možnosti poučevanja slovenščine ter nakazuje smernice razvoja učnih gradiv. Izpostavljeni so najnovejši jezikovni viri, ki lajšajo učenje ter poučevanje slovenščine, npr. Vejice 1.0, Jezikovni sledilnik 1.0, Sloleks 2.0, SPiPP, nekateri med njimi pa učinkovito izkoriščajo tudi igrifikacijske elemente, npr. Igra besed. V središču zanimanja je inovativno učno e-okolje Slovenščina na dlani, njegova priprava in specifike vsebinskih sklopov. Analiziran je tudi vpliv informativne literature v učnih e-virih na razvoj bralne pismenosti. Monografija se zaokrožuje z razmislekom o pomenu večjezičnosti in osebne raznojezičnosti v digitalni dobi ter s prikazom inovativnih didaktičnih pristopov, ki jih je v epidemioloških razmerah spodbudila povečana raba sodobnih tehnologij.
Ključne besede: jezik, jezikovni viri, učno e-okolje, e-orodje, slovenščina, učenje, poučevanje, pravopis, slovnica, frazeologija besedilo
Objavljeno: 30.09.2021; Ogledov: 64; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (8,16 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Stil vodenja, povezan z zdravim delovnim okoljem v zdravstvu
Oleksandr Lukhanin, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Zdravstvene organizacije so zapleteni družbeni sistemi, ki so lahko izredno zahtevni, najpomembnejši dejavnik za uspešno delovanje pa predstavljajo človeški viri. Namen te študije je bil ugotoviti in analizirati, ali obstaja povezava med različnimi stili vodenja in zdravim delovnim okoljem. Metode: Opravljen je bil sistematični pregled literature. Iskanje literature je potekalo junija 2021 po podatkovnih bazah CINAHL, PubMed, Science Direct in Web of Sciences. Uporabljene so bile naslednje ključne besede v angleškem jeziku: Leadership styles, Healthcare and a healthy work environment. Uporabljen je bil Boolov operator IN in ALI. Iz iskalnega nabora 423 zadetkov je bilo v končno analizo vključenih 10 člankov. Rezultati: Sistematični pregled dokazuje pomen ustreznega stila vodenja v neposrednem odnosu do zdravega delovnega okolja. Oblikovani sta bilo 2 vsebinskih kategorij: (1) pozitivni učinki in (2) negativni učinki na zdravo delovno okolje. Razkrit je bil pozitiven vpliv transformacijskega in transakcijskiegastila vodenja na zdravo delovno okolje, prav tako tudi negativen vpliv laissez-faire vodenja na zdravo delovno okolje. Razprava in sklep: Preučene študije so pokazale neposredno povezavo med stili vodenja in zdravim delovnim okoljem. Za dosego zdravega delovnega okolja je potreben učinkovit slog vodenja, ki upošteva kulturne, verske in druge okoliščine ter okoliščine zdravstvenih delavcev.
Ključne besede: slogi vodenja, zdravstvo, zdravo delovno okolje, medicinske sestre
Objavljeno: 17.09.2021; Ogledov: 106; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

9.
Primerjalna analiza poslovnega okolja brazilije in mehike v pango živilske industrije
Zala Lipavšek, 2021, diplomsko delo

Opis: Globalizacija je vzpodbudila širitev podjetij na tuje trge. Strateški odziv podjetij na izzive globalizacije imenujemo internacionalizacija, kjer gre za proces načrtne čezmejne širitve podjetja. Vstop na tuje trge razumemo kot zahteven in negotov proces, ki prinaša tako priložnosti kot tveganja. Za uspešno širitev podjetja na nove trge je analiza poslovnega okolja ena izmed pomembnejših analiz tržnih priložnosti. Kadar analiziramo poslovno okolje, se osredotočamo na vrsto notranjih ter zunanjih dejavnikov in pojavov, ki vplivajo na podjetje. Spoznanja o tujih trgih so podlaga za nadaljnje odločitve mednarodnih tržnikov v procesu odločanja o tem ali vstopiti na določen tuji trg ali ne, in katero strategijo vstopa izbrati. Analiza panožnega in deželnega okolja tujih trgov je torej temelj za selekcioniranje le-teh. Za natančnejšo ocenitev tržnega potenciala podjetja na določenem trgu pa so razen analize poslovnega okolja pomembne še analize drugih tržnih priložnosti. V diplomskem delu smo analizirali deželno in panožno okolje Brazilije in Mehike. Pri deželnem okolju smo proučevali politično, ekonomsko, sociokulturno in tehnološko okolje obeh držav. V okviru panožnega okolja pa smo analizirali regulativo, ponudnike, konkurenco ter posebnosti v panogi živilske industrije v Braziliji in Mehiki. Na podlagi opravljenih analiz smo ocenili, kakšne priložnosti, tveganja in ovire mednarodnim tržnikom prinašata trga obeh držav. V diplomskem delu smo s proučitvijo poslovnega okolja ocenili, kateri trg živilske industrije je privlačnejši za mednarodnega tržnika ter oblikovali predloge za nadaljnjo in podrobnejšo analizo.
Ključne besede: poslovno okolje, panožno okolje, deželno okolje, Brazilija, Mehika
Objavljeno: 07.09.2021; Ogledov: 136; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

10.
Primerjalna analiza poslovnega okolja v panogi kmetijstva Nemčije in Nizozemske
Lara Klemenc, 2021, diplomsko delo

Opis: V razmerah sodobne globalizacije je internacionalizacija podjetij nuja. Podjetja, ki aktivno vstopajo v mednarodno poslovanje, morajo podrobno analizirati tuje deželno in panožno okolje. PESTLE analiza, kot strateško orodje za sistematično analizo značilnosti dimenzij deželnega okolja, je najbolj uveljavljen model za proučevanje deželnega okolja. V diplomskem delu smo analizirali poslovno okolje v nemški in nizozemski panogi kmetijstva, ki ima za razvoj obeh gospodarstev velik pomen. V teoretičnem delu smo opredelili pojem in pomen analize poslovnega okolja tujega trga v mednarodnem trženju. V empiričnem delu smo, prvič, analizirali deželno okolje obeh trgov s pomočjo modela PESTLE in drugič, primerjalno analizirali poslovno okolje v panogi kmetijstva obeh držav. Primerjali smo raven razvitosti nemškega in nizozemskega kmetijskega sektorja in analizirali poslovne priložnosti slovenskih mednarodnih tržnikov v nemški in nizozemski panogi kmetijstva. Ugotovili smo, da je nemško poslovno okolje v kmetijskem sektorju bolj privlačno za slovenske mednarodne tržnike kot nizozemsko, in da je nemški kmetijski sektor bolj razvit kot nizozemski.
Ključne besede: Mednarodno poslovanje, mednarodno trženje, poslovno okolje, kmetijstvo, Nemčija, Nizozemska.
Objavljeno: 07.09.2021; Ogledov: 114; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici