1. Metode razmestitve gruče Kubernetes v okolju z omejenimi viriMiha Božnar, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu obravnavamo metode razmestitve gruče Kubernetes v okolju z omejenimi viri. Cilj dela je predstaviti dva različna pristopa vzpostavitve gruče lahke distribucije Kubernetes, imenovane K3s, z osredotočenjem na implementacijo načel metodologije DevOps , ter prikazati ključne razlike teh pristopov.
V praktičnem delu sta bili razmeščeni dve gruči Kubernetes: ena z ročnimi posegi in druga na standardiziran način s pomočjo orodja za avtomatizacijo Ansible. V okviru poskusa smo prav tako integrirali mehanizem neprekinjene dostave aplikacij ter vzpostavili sistem za spremljanje in nadzor gruč Kubernetes. Na podlagi primerjave obeh pristopov razmestitve so v magistrskem delu predstavljeni ključni vidiki, kot so varnost, vzdrževalnost, stabilnost, učinkovitost in uporabnost.
Ugotovitve so pokazale, da avtomatizacija opravil in neprekinjena dostava skupaj omogočata zanesljivejšo, učinkovitejšo ter lažje vzdrževalno razmestitev gruče Kubernetes. Orodje Ansible je koristno predvsem pri upravljanju večjega števila vozlišč, saj zmanjšuje možnosti za človeške napake in omogoča enostavnejšo izvedbo nalog, čeprav je za pripravo konfiguracijskih skript treba vložiti kar nekaj časa in truda. Integracija orodja za neprekinjeno dostavo pa se najbolj obrestuje pri vzdrževanju večjega števila uvedenih aplikacij in sodelovanju več ekip, saj zagotavlja sledljivost sprememb, upravljanje različic in samodejno sinhronizacijo stanja v gruči z želenim.
Ključne besede: Ansible, Kubernetes, K3s, DevOps, GitOps, okolje z omejenimi viri
Objavljeno v DKUM: 12.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (3,20 MB) |
2. Predlog izboljšanega postopka odstranjevanja azbestnih gradbenih materialovTilen Štuhec, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko odstranjevanja azbestnih gradbenih materialov, s poudarkom na strešnih kritinah, ki v Sloveniji še vedno predstavljajo pomemben vir tveganja za zdravje ljudi in onesnaženje okolja. V prvem delu naloga predstavi zgodovino uporabe azbesta, njegove fizikalne lastnosti, vrste materialov ter vplive na zdravje in okolje. Sledi pregled evropske in slovenske zakonodaje, ki ureja ravnanje z azbestom, ter analiza zahtev glede organizacije gradbišča, osebne varovalne opreme, prijave del in pravilnega ravnanja z odpadki.
Osrednji del naloge obravnava trenutno prakso odstranjevanja azbestnih materialov v Sloveniji in Evropi, pri čemer so izpostavljene ključne pomanjkljivosti: neustrezno usposabljanje delavcev, pomanjkljiv nadzor, neuporaba sodobnih tehnoloških rešitev, neustrezno pakiranje in transport odpadkov ter odsotnost meritev onesnaženosti zraka po zaključku del. Na podlagi identificiranih vrzeli naloga predlaga izboljšan tehnološki proces odstranjevanja azbestnih kritin.
Predlagani sistem vključuje uporabo enkapsulacijskih sredstev in tehnične pene za zmanjšanje sproščanja vlaken, uvedbo lokalnih in centralnih HEPA filtracijskih enot, uporabo optičnih senzorjev ALERT za sprotno spremljanje koncentracije vlaken v zraku ter integracijo BIM pristopa za boljše načrtovanje, koordinacijo deležnikov in digitalno sledljivost odpadkov. Dodatno so predstavljene izboljšave v organizaciji gradbišča, dekontaminaciji, pakiranju in označevanju odpadkov, vključno z uporabo RFID ali QR sistema.
Ugotovitve naloge kažejo, da bi uvedba nadgrajenega procesa pomembno zmanjšala zdravstvena in okoljska tveganja, izboljšala preglednost postopkov ter omogočila učinkovitejše upravljanje sanacijskih projektov. Kljub višjim začetnim stroškom in potrebi po dodatnem usposabljanju delavcev so dolgoročne koristi jasne – varnejša izvedba del, boljše varstvo okolja ter zmanjšanje tveganja nelegalnega odlaganja. Predlagani sistem tako predstavlja izvedljivo, napredno in prihodnostno usmerjeno rešitev za varno odstranjevanje azbesta v Sloveniji.
Ključne besede: azbest, sanacija, material, enkapsulacija, pena, HEPA filtracija, optični
senzorji, BIM tehnologija, prihodnost, odpadki, transport, varnost, zdravje, okolje
Objavljeno v DKUM: 11.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (898,59 KB) |
3. Kriminaliteta v slovenskih občinahRok Hacin, Gorazd Meško, 2025, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Prispevek obravnava gibanje in značilnosti kriminalitete v slovenskih občinah. Na podlagi podatkov o kriminaliteti in prebivalstvu smo določili trende kriminalitete v mestnih in drugih občinah v obdobju 2000–2024. Analizirali smo obseg, stopnje in indekse kriminalitete. V povprečju je bil obseg kriminalitete v mestnih občinah večji kot v drugih občinah. Primerjava trendov kriminalitete v mestnih in drugih občinah je pokazala razlike v gibanju kriminalitete v obdobju 2000–2024. Analiza posameznih skupin kaznivih dejanj je pokazala, da je obseg različnih oblik kriminalitete, z izjemo kaznivih dejanj zoper človekove pravice in svoboščine, večji v mestnih občinah. Ugotovitve kažejo na večjo obremenitev urbanega okolja s kriminaliteto v primerjavi z drugimi lokalnimi okolji.
Ključne besede: kriminaliteta, stopnja kriminalitete, urbano okolje, občine, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 04.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
 Povezava na datoteko |
4. Izboljševanje podjetniške izkušnje s pomočjo podpornega okolja v Ljubljanski urbani regiji2025 Opis: Monografija “Izboljševanje podjetniške izkušnje s pomočjo podpornega okolja v Ljubljanski urbani regiji” združuje pet poglavij, ki analitično obravnavajo ključne dimenzije lokalnega podjetniškega ekosistema: strateške pristope RRA LUR, kadrovske in mentorsko-izobraževalne programe, pravne mehanizme, tehnološko podporo MSP, zaznave digitalne transformacije agencije. Na podlagi empiričnih podatkov in poglobljenih intervjujev so oblikovani konkretni predlogi za nadgradnjo obstoječih sistemov podpore, s čimer se krepi inovativnost, prilagodljivost in trajnostni razvoj podjetniškega okolja v regiji.
Ključne besede: podporno okolje, podjetniški ekosistem, mentorstvo in izobraževanje, digitalna transformacija, pravna podpora, kadri
Objavljeno v DKUM: 04.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (7,21 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. |
6. Zadovoljstvo zaposlenih in organizacijska klima na Reševalni postaji Univerzitetnega kliničnega centra LjubljanaSrečko Kosec, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Namen magistrskega dela je bil raziskati zaznavo organizacijske klime in zadovoljstva pri delu med zaposlenimi na Reševalni postaji UKC Ljubljana.
Metode: Raziskava je bila izvedena v letu 2024/25 z uporabo strukturiranega anketnega vprašalnika, ki je zajemal enajst dimenzij organizacijske klime in enajst dejavnikov zadovoljstva pri delu. Vzorec so predstavljali zaposleni na Reševalni postaji UKC Ljubljana. Rezultati so bili primerjani z nacionalno raziskavo SiOK za obdobje 2020-2022.
Rezultati: Zaposleni organizacijsko klimo zaznavajo pretežno pozitivno. Najvišje ocenjene so bile dimenzije notranji odnosi, odnos do kakovosti in organiziranost. Največje zadovoljstvo je bilo izraženo pri stalnosti zaposlitve, odnosih s sodelavci, neposrednem nadrejenem in samem delu. Kot področja z večjim potencialom za izboljšave so izstopali zadovoljstvo s plačo, delovni pogoji in strateško komuniciranje.
Razprava in zaključek: Primerjava z raziskavo SiOK kaže na stabilno zaznavo organizacijske klime in zadovoljstva pri delu skozi čas, z manjšimi nihanji med dimenzijami. Predlogi zaposlenih poudarjajo potrebo po nadaljnjem razvoju motivacije, notranje komunikacije, strokovnem izpopolnjevanju ter izboljšanju delovnih pogojev. Rezultati raziskave predstavljajo pomemben prispevek akademski skupnosti in klinični praksi, saj izpostavljajo področja, kjer je mogoče z ustreznimi ukrepi vplivati na zadovoljstvo zaposlenih, kakovost dela in posledično na kakovost zdravstvenih storitev.
Ključne besede: zadovoljstvo zaposlenih, organizacijska klima, zdravstveni delavci, Reševalna postaja UKC Ljubljana, delovno okolje
Objavljeno v DKUM: 18.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (3,40 MB) |
7. Primerjava organizacijske kulture občin Puconci, Zabok in ČićevacDavid Bohar, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava organizacijsko kulturo v občinskih upravah, ki predstavlja enega izmed ključnih dejavnikov uspešnosti delovanja te veje javne uprave. Organizacijska kultura se kaže skozi vrednote, norme in vedenjske vzorce zaposlenih ter vpliva na vodenje, odločanje, komunikacijo in sodelovanje. V kontekstu občinskih uprav ima še poseben pomen, saj neposredno vpliva na kakovost izvajanja storitev za občane ter na zaupanje lokalne skupnosti v delovanje javnih institucij.
V teoretičnem delu so predstavljeni različni koncepti in modeli organizacijske kulture ter njihova vloga v javni upravi. Analizirane so značilnosti organizacijske kulture v občinskih upravah, s poudarkom na dejavnikih, kot so vloga zaposlenih, pomen vodstvenih struktur, procesi odločanja ter sodelovanje pri izvajanju nalog. Teoretična izhodišča kažejo, da lahko ustrezna kultura spodbuja pozitivno delovno okolje, motivira zaposlene in krepi pripadnost, medtem ko neustrezna kultura zavira razvoj, zmanjšuje učinkovitost in povzroča nezadovoljstvo.
Empirični del raziskave temelji na anketnem vprašalniku med zaposlenimi v občinskih upravah, s katerim je bilo proučeno, kako dojemajo različne vidike organizacijske kulture. Rezultati so pokazali, da zaposleni prepoznavajo pomen jasne in odprte komunikacije, konstruktivnega sodelovanja ter vključevanja v procese odločanja. Ob tem so bile izpostavljene tudi slabosti, kot so: hierarhična togost, omejene možnosti vplivanja na ključne odločitve in pomanjkanje razvojno usmerjenih praks. Analiza je razkrila razlike v dojemanju glede na delovno mesto, izkušnje in vlogo v organizaciji, kar potrjuje, da organizacijska kultura ni enotna, temveč jo zaposleni zaznavajo različno.
Sklepi raziskave potrjujejo, da je organizacijska kultura eden najpomembnejših elementov učinkovitega delovanja občinskih uprav. Njena krepitev na področjih sodelovanja, vključevanja zaposlenih in spodbujanja odprte komunikacije lahko pomembno prispeva k večjemu zadovoljstvu zaposlenih ter k večji uspešnosti izvajanja nalog v javnem interesu. Ugotovitve hkrati nakazujejo, da je prihodnji razvoj občinskih uprav tesno povezan z oblikovanjem fleksibilnejše, inovativne in k izboljšavam usmerjene organizacijske kulture, ki bo kos sodobnim družbenim in upravnim izzivom.
Ključne besede: Organizacijska kultura, občinska uprava, zaposleni v občinski upravi, delovno okolje, odločanje v organizaciji, razvoj javne uprave
Objavljeno v DKUM: 07.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (2,59 MB) |
8. Gozdna pedagogika je lahko sestavni del pouka v 1. razredu Osnovne šole Bistrica ob Sotli : magistrsko deloLea Butkovič, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava vpeljavo gozdne pedagogike v pouk prvega razreda pri predmetih spoznavanje okolja, slovenščina in matematika. Namen raziskave je bil preučiti, kako pouk v gozdu vpliva na znanje učencev o gozdu, njihovo doživljanje gozda in odnos do njega ter možnosti vpeljave gozdne pedagogike v redni pouk. V teoretičnem delu smo predstavili, kaj je gozdna pedagogika, kakšno vlogo ima gozd kot učno okolje, značilnosti izkustvenega in sodelovalnega učenja, vlogo učitelja, umeščenost gozdne pedagogike v učni načrt za 1. razred ter prednosti in slabosti vpeljave gozdne pedagogike v osnovni šoli. Empirični del temelji na izvedbi aktivnosti, ki smo jih izvedli v različnih letnih časih (jeseni, pozimi in spomladi) pri pouku matematike, slovenščine in spoznavanje okolja. Raziskava je temeljila na pred- in po-testu, ki sta vključevala vprašanja o razumevanju gozda, njegovem pomenu, prepoznavanju živali in dreves ter občutkih učencev.
Ključne besede: gozdna pedagogika, gozd, medpredmetno povezovanje, naravno okolje, prvošolci
Objavljeno v DKUM: 07.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (5,29 MB) |
9. Organizacijska kultura - potrebe organizacij in pričakovanja mladih odraslihTina Kos, 2025, magistrsko delo Opis: Organizacijska kultura igra ključno vlogo pri oblikovanju delovne dinamike, zadovoljstva zaposlenih in dolgoročne uspešnosti podjetij. S prihodom generacij Y in Z se pojavljajo nova pričakovanja glede fleksibilnosti dela, vodenja, vrednot podjetja ter osebnega in kariernega razvoja. Mladi odrasli cenijo socialno pravičnost, vključenost, raznolikost, individualnost in samoizražanje, pri čemer manj sledijo tradicionalnim konvencijam. Razumevanje teh pričakovanj je ključno za privabljanje in zadrževanje talentov.
Raziskava je preučevala dojemanje organizacijske kulture s strani mladih zaposlenih, njihove prioritete ter razkorak med pričakovanji in realnostjo. Uporabljene so bile kvantitativne in kvalitativne metode, vključno z anketami in poglobljenimi intervjuji. Analiza je pokazala, da mladi delovno kulturo pogosto dojemajo kot uravnoteženo, z elementi hibridnih organizacij, ki združujejo hierarhične strukture in fleksibilne prakse. Najbolj cenijo fleksibilnost dela, delo na daljavo, transparentno komunikacijo, inovativnost, vključevanje in enakopravnost, medtem ko vrednote podjetja igrajo manjšo vlogo pri praktičnih odločitvah o zaposlitvi.
Pomembni dejavniki zadovoljstva in motivacije so ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, duševno zdravje, karierni razvoj, stalno učenje ter kakovostni medosebni odnosi. Rezultati kažejo, da organizacijska kultura pomembno vpliva na pripadnost, smiselnost dela in zavzetost zaposlenih. Priporočila za podjetja vključujejo spodbujanje fleksibilnih oblik dela, empatičnega vodenja, transparentne komunikacije in vključujočega ter inovativnega okolja. Sodobna kultura mora biti dinamična, prilagojena tehnološkim spremembam, globalizaciji in raznolikosti delovne sile, kar povečuje angažiranost, produktivnost in dolgoročno zvestobo zaposlenih.
Ključne besede: Organizacijska kultura, mladi odrasli, generacija Y in Z, zadovoljstvo zaposlenih, zavzetost zaposlenih, karierni razvoj, delovno okolje, vrednote podjetja
Objavljeno v DKUM: 06.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 29
Celotno besedilo (3,05 MB) |
10. Razvoj in konfiguracija robotske celice v programskem okolju KUKA.sim : diplomsko deloBernard Belec, 2025, diplomsko delo Opis: V zaključnem delu je zasnovana in izdelana virtualna robotska celica za namen preizkušanje delovanja pečic, razvita v programskem okolju KUKA.Sim.
Za ustrezno izvedbo robotske celice je potrebno poznavanje osnovnih zahtev proizvodnega procesa (varjenje, montaža, kontrola itd.). Na tej osnovi se nato izbere ustrezen tip robota (industrijski ali sodelujoči) in ustrezno orodje.
Zaključno delo predstavlja osnove uporabe programskega okolja KUKA.Sim. Od predstavitve najbolj osnovnih elementov robotske celice (robota, tekočega traku, robotskega orodja in varnostne zaščite robotske celice) do nastavitve bazne točke orodja, baznega koordinatnega sistema ter programiranja robota. Končni rezultati zaključnega dela vključujejo opis namena robotske celice, izdelan program njenega delovanja ter diagram poteka, ki ponazarja procesni tok.
Ključne besede: robotska celica, KUKA, KUKA.Sim, programsko okolje, konfiguracija
Objavljeno v DKUM: 30.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 31
Celotno besedilo (4,18 MB) |
