| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj novega postopka za ojačitev starih lesenih stropov
Žiga Unuk, 2020, doktorska disertacija

Opis: Leseni stropi se pogosto ojačujejo na način, da se na spodnjo stran stropnikov, ki lesene strope sestavljajo, prilepijo ali drugače pritrdijo kovinski ali polimerni trakovi. S tem postopkom se zakrije večji del površine, ki določa videz lesenega stropa, in posledično je prvobitni videz lesenega stropa izgubljen. Z razvojem področja steklenih in delno steklenih konstrukcij (kompozitov) ter z napredkom tehnologije proizvodnje stekla in s tem tudi kakovosti tega transparentnega materiala, pa se ponuja neobičajna možnost uporabe stekla tudi za ojačitve, npr. lesenih konstrukcij. Če bi za ojačitev lesenih stropov uporabili steklene elemente, bi v veliki meri ohranili prvobitni videz. Ta ideja odpira številna vprašanja, ki so predmet te doktorske disertacije. V disertaciji je v kontekstu leseno-steklenih konstrukcij obravnavan razvoj postopka za ojačitev starih lesenih stropov s steklenimi elementi v obliki trakov, v natezni coni upogibnega prereza, ki kot prvi korak že zajema uporabo plošč iz križno lepljenega lesa (CLT) v tlačni coni upogibnega prereza. Za zvezo CLT plošče in stropnika so bili upoštevani lesni vijaki, za stik steklenega traku in stropnika pa sta bila upoštevana lepljeni in točkovni (mehanski) stik, ki je bil razvit v sklopu priprave doktorske disertacije. Doktorska disertacija obsega strižne preizkuse lepljenih stikov steklo-les pri različnih vlažnostih lesa in različnih temperaturah. Potrjeno je bilo, da ima lepljeni stik steklo-les potencial za uporabo pri starih lesenih konstrukcijah, ki so lahko podvržene različnim okoljskim pogojem. S strižnimi preizkusi novega točkovnega stika steklo-les je bilo dokazano, da se lahko pod določenimi pogoji stekleni elementi povežejo z lesenimi elementi tudi lesnimi vijaki. Točkovno pritrjevanje steklenih elementov z lesnimi vijaki je neinvaziven, reverzibilen in za videz konstrukcije neškodljiv način. Razviti so bili tudi analitični izrazi za oceno nosilnosti in togosti novega točkovnega stika, vzporedno pa je bila opravljena še numerična analiza togosti točkovnega stika. Z numeričnim izračunom so bili ocenjeni faktorji napetosti v steklu v okolici točkovnega stika pri različnih obremenitvah, s pomočjo katerih se lahko tudi z analitičnim izračunom ocenijo napetosti v točkovno pritrjenem steklenem traku. Najpomembnejši del doktorske disertacije predstavljajo štiritočkovni upogibni preizkusi z novim postopkom ojačanih lesenih stropnikov. Uporabljeni so bili stari leseni stropniki iz dvorca na Zgornji Polskavi, ki so bili iz objekta odstranjeni zaradi številnih poškodb. Mehanske lastnosti lesenih stropnikov so bile določene na podlagi nateznih preizkusov lesenih vzorcev, izdelanih iz lesa uporabljenih starih lesenih stropnikov. Vzporedno so bili opravljeni analitični in numerični izračuni nosilnosti in togosti ojačanih stropnikov z obtežbo, enako obremenitvi pri štiročkovnem upogibnem preizkusu. Predstavljena je tudi parametrična analiza nosilnosti z novim postopkom ojačanih lesenih stropnikov, s pomočjo katerih so bili identificirani najpomembnejši parametri, ki vplivajo na nosilnost ojačanih lesenih stropnikov. Dokazan je bil prispevek steklenih trakov k upogibni togosti lesenih stropnikov. Pod določenimi pogoji lahko stekleni trak poveča tudi nosilnost. Za bolj učinkovitega se je izkazal prilepljen stekleni trak, a tudi s točkovnim stikom pritrjen oz. privit stekleni trak lahko prispeva k nosilnosti lesenega stropnika.
Ključne besede: leseni stropi, CLT plošče, konstrukcijsko steklo, lesni vijaki, adhezivi, ojačitev konstrukcij
Objavljeno: 20.10.2020; Ogledov: 501; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (17,97 MB)

2.
OJAČITEV NEVEZANIH NOSILNIH SLOJEV VOZIŠČNIH KONSTRUKCIJ S PROSTORSKO MREŽNO STRUKTURO TRAKOV
Samo-Peter Medved, 2016, doktorska disertacija

Opis: Voziščne konstrukcije so najpomembnejši element vsake prometnice in tisti del, od katerega je najbolj odvisna varnost, in nivo uporabe prometnice. Prav tako je element, ki pomeni bistven investicijski element pri vsaki gradnji prometnice in element, v katerega se največkrat posega, vzdržuje, obnavlja … Čeprav se zdi, da gre za enostavno konstrukcijo, tako po izboru materialov, tehnologiji gradnje kot matematičnemu modelu za analizo konstrukcije, pa v praksi vse do danes nismo uspeli učinkovito rešiti probleme trajnih deformacij voziščnih konstrukcij. Kljub razvoju materialov v zadnjem obdobju, vsaj kar se tiče vezanih nosilnih plasti, pa problemi voziščnih konstrukcij ostajajo enaki, malo je inovativnih rešitev in modelov. Nevezane nosilne plasti imajo izrazito slabost, da niso sposobne prevzeti nateznih napetosti v horizontalni ravnini. Zaradi tega prihaja do plastičnih deformacij, ki se posledično prenašajo na površino vozišča v obliki razpok in kolesnic. Kljub preoblikovanju naravnega kamnitega materiala in dodajanjem veziv, se še posebej pri preobremenitvah ali poslabšanih hidrogeoloških pogojih naravnih temeljnih tal, ne moremo izogniti vertikalnim deformacijam vozišča, ki so posledica prekomernih horizontalnih napetosti v nevezanih plasteh voziščne konstrukcije. Reševanje z uporabo ojačitvenih mrež (geomrež) v horizontalnem nivoju nevezanih nosilnih plasti, ne da želenih rezultatov, saj prihaja do strižnih deformacij med nivoji ojačitev. V zadnjih letih pa vse do danes, je ideja doživela velik razvoj v smeri 3D struktur vertikalno nameščenih trakov - geocelic. Vezane deformabilne obrabno-nosilne plasti v kombinaciji z geocelicami ojačenimi nevezanimi nosilnimi plastmi zemljin predstavljajo učinkovit inovativen sistem voziščne konstrukcije, ki s svojo sestavo zagotavlja trajno elastičnost, fleksibilnost in zadostno nosilnost same konstrukcije. Eksperimentalna analiza je pokazala bistveno izboljšanje nosilnosti in zmanjšanje deformacij z uporabe mrežne strukture vertikalnih trakov geocelic. Uporabljen material za takšno strukturo, pa je lahko v celoti uporabljen iz recikliranih sintetičnih materialov, kar je z uporabo lokalnih gradbenih materialov lahko tudi pomemben prispevek ekološki gradnji, manjši porabi energije in zmanjšanju emisij v okolje.
Ključne besede: voziščne konstrukcije, geocelice, geosintetiki, nevezani nosilni sloji, fleksibilne voziščne konstrukcije, ojačitev, mrežna struktura, trakovi, prodi
Objavljeno: 18.07.2016; Ogledov: 1254; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (10,95 MB)

3.
OJAČITVE LESENIH KONSTRUKCIJSKIH ELEMENTOV S KONTINUIRANIMI OGLJIKOVIMI VLAKNI IN CFRP KOMPOZITI
Rene Konrad, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili lastnosti in karakteristike nekaterih ojačitvenih materialov s poudarkom na ogljikovih vlaknih in CFRP kompozitih ter možnosti njihove uporabe v lesenih konstrukcijah. V eksperimentalnem delu smo opravili natezne in upogibne preizkuse na ojačanih in neojačanih vzorcih različnih dimenzij. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da so vzorci ojačani z ogljikovimi vlakni in CFRP lamelami dosegli večje natezne in upogibne trdnosti ter module elastičnosti v primerjavi z neojačanimi vzorci. Pri ekonomski raziskavi smo s pomočjo vrednostne analize ugotavljali smotrnost uporabe ogljikovih vlaken za ojačitev lesenih konstrukcijskih elementov. Izkazalo se je, da je ojačitev z ogljikovimi vlakni in s CFRP lamelami dosegla nižji rang v primerjavi s povečanim prerezom lesenega elementa, predvsem zaradi relativno visoke cene ogljikovih vlaken.
Ključne besede: leseni konstrukcijski elementi, ogljikova vlakna, kompoziti, ojačitev, natezni preizkus, upogibni preizkus
Objavljeno: 22.07.2014; Ogledov: 1296; Prenosov: 283
.pdf Celotno besedilo (4,11 MB)

4.
5.
6.
7.
Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici