| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv različnih sistemov osnovne obdelave koruzišča na pridelek ozimne pšenice : diplomsko delo
Marko Škrobar, 2023, diplomsko delo

Opis: Kmetovalci zaradi vse pogostejših ekstremnih vremenskih razmer in zaradi optimizacije delovnih procesov v pridelavo vedno pogosteje vključujejo sisteme obdelave tal, ki ne vključujejo oranja. Namen naloge je bil preučiti prednosti in pomanjkljivosti različnih sistemov obdelave koruzišča po žetvi ter pripravo površine za setev ozimne pšenice. Poskus je vključeval štiri različne načine obdelave in priprave tal, in sicer obdelava s plugom (KO), obdelava z diskastim rahljalnikom (DR), obdelava z rahljalnikom z nogačami (RN) ter sistem neposredne setve (NT). Število vzniklih rastlin, število rastlin po prezimitvi, produktivno razraščanje in pridelek zrnja ozimne pšenice se pri obeh sistemih ohranitvene obdelave (DR, RN) statistično značilno ni razlikoval od konvencionalne obdelave tal (KO). Pri merjenju zbitosti tal smo ugotovili, da so bila tla statistično značilno najbolj zbita v sistemu NT obdelave. Rezultati naloge kažejo, da lahko sistemi brez oranja zagotavljajo primerljiv in kakovosten pridelek zrnja ozimne pšenice tudi, če pri tem ne uporabljamo posebej za ta sistem oblikovanega orodja ali strojev. Menimo, da bodo v prihodnosti alternativni načini obdelave tal vedno bolj razširjeni na našem območju, tudi na manjših in srednje velikih kmetijah.
Ključne besede: ohranitvena obdelava, direktna setev, zbitost tal, pridelek, ozimna pšenica.
Objavljeno v DKUM: 12.10.2023; Ogledov: 215; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

2.
Okoljski odtis konvencionalne in ohranitvene obdelave tal na lahkih in težkih tleh
Andi Špacapan, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučili vpliv konvencionalne in ohranitvene pridelave na izpuste CO2, potencial globalnega segrevanja (GWP) in okoljski odtis. Poskus je bil izveden v severozahodnem delu Slovenije v dolini reke Pesnice v Mezgovcih ob Pesnici (težja tla) in Moškanjcih (lažja tla) na Ptujskem polju. S pomočjo programa SPIonWeb® smo izračunali, da je bil najmanjši okoljski odtis (16,44 m2/kg SS) pri pridelavi koruze za zrnje v sistemu ohranitvene pridelave v letu 2016 v Mezgovcih ob Pesnici. Največji okoljski odtis (97,35 m2/kg SS) je pustila pridelava ozimne oljne ogrščice v sistemu konvencionalne pridelave v Moškanjcih leta 2014. Ocenjeni izpusti CO2 in GWP so ravno tako pokazali, da je koruza za zrnje leta 2016 v sistemu ohranitvene pridelave povzročila najmanjše izpuste CO2 (0,06 kg CO2/kg SS) in GWP (0,11 kg CO2equ/kg SS). Največje izpuste je povzročila pridelava ozimne oljne ogrščice leta 2014 v Moškanjcih v sistemu konvencionalne pridelave (0,33 kg CO2/kg SS in 0,63 kg CO2equ/kg SS).
Ključne besede: okoljski odtis, CO2, potencial globalnega segrevanja, ohranitvena obdelava tal, konvencionalna obdelava tal, SPIonWeb
Objavljeno v DKUM: 30.09.2021; Ogledov: 869; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (3,70 MB)

3.
Obdelovanje tal in protierozijska zaščita na vodovarstvenih območjih
Denis Stajnko, 2017, druge monografije in druga zaključena dela

Opis: Monografija je namenjena kmetijskim svetovalcem in izobraževanju pridelovalcev o sodobnih načinih obdelave tal na vodovarstvenih območjih (VVO), ki obsegajo območje varovanja vodnjaka (VVO), zasilno zaščitno cono (VVO III), pomembno območje za podtalnico (VVO II) in zelo občutljivo območje (VVO I). Pripravili smo jo za potrebe izvajanja projekta SI-MUR-AT v okviru EU programa sodelovanja Interreg Slovenija-Avstrija 2014 – 2020. VVO predstavlja področja zajemanja pitne vode (vključno z vodo iz jezer, rek in podzemnih vodonosnikov), ki jih ščitimo pred prekomerno uporabo in kontaminacijo. Ker je VVO po navadi del kmetijske krajine, na kakovost vode lahko vplivajo nepravilne kmetijske prakse. V prvem delu monografije so predstavljene najpomembnejše omejitev konvencionalnega gojenja na VVO, zlasti obdelava tal, ki je omejena z lokalno in državno zakonodajo. Pomemben del monografije je predstavitev ohranitvenega kmetijstva, pri čemer je posebej opisana konzervacijska (ohranitvena) obdelava (KO), ki je edini sprejemljiv način priprave tal za setev na VVO. Poleg KO-sistemov so prikazani principi direktne setve brez mehanskega mešanja tla, setev v trakove in združene setve.
Ključne besede: konzervacijsko kmetijstvo, ohranitvena obdelava, direktna setev, zastirka, kontrola plevelov
Objavljeno v DKUM: 07.08.2017; Ogledov: 2141; Prenosov: 357  (1 glas)
.pdf Celotno besedilo (6,45 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici