| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 30
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza in primerjava programskih ogrodij za razvoj hibridnih mobilnih aplikacij
Andrej Ostrožnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Izbira pravega ogrodja za razvoj mobilnih aplikacij je pomemben korak pred začetkom razvoja. Da lahko izberemo pravo ogrodje, potrebujemo razloge ali merila, zakaj izbrati eno ogrodje pred drugim. V magistrskem delu smo poiskali te razloge in podali primer ocenjevanja ogrodij. S sistematičnim pregledom literature smo poiskali merila, ki pripomorejo k odločitvi. Z rezultati ankete smo pridobili podatke o pomembnosti teh meril in potrdili pravilno izbiro le-teh. Na temelju vseh podatkov smo na koncu podali primer ocenitvenega modela ogrodij, ki je enostavno prilagodljiv in s pomočjo katerega se razvijalci lažje odločijo, katero ogrodje izbrati.
Ključne besede: mobilne aplikacije, ogrodja, hibridni razvoj, merila
Objavljeno: 24.05.2021; Ogledov: 31; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

2.
Primerjava in praktična uporaba ogrodij za izdelavo zalednih sistemov po principu REST
Jan Sušelj, 2020, diplomsko delo

Opis: Vzdrževanje aplikacij, omogočanje njihove podprtosti na različnih napravah in zagotavljanje varnosti je zaradi povečane kompleksnosti aplikacij vedno večji problem. Te probleme lahko rešimo z uporabo večslojne arhitekture. V diplomskem delu se osredinjamo na trislojno arhitekturo in podrobneje predstavimo aplikacijski sloj. Največ pozornosti smo posvetili razvoju zalednih sistemov po arhitekturnem principu REST, s pomočjo katerega smo izdelali štiri zaledne sisteme v izbranih ogrodjih. Za vsako ogrodje smo opredelili prednosti in slabosti ter navedli, za kakšne vrste aplikacij je ogrodje najbolj primerno. Ugotovili smo, da mora izbira ogrodja za razvoj zalednih sistemov temeljiti na podlagi vrste aplikacije, ki jo razvijamo, in na zahtevah, ki jih mora aplikacija zagotoviti.
Ključne besede: deljenje prevozov, REST, spletna ogrodja, trislojna arhitektura, zaledni sistem.
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 153; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

3.
Razvoj poroznih biorazgradljivih struktur za biomedicinske aplikacije
Anja Raner, 2020, magistrsko delo

Opis: V sklopu magistrske naloge smo pripravili in analizirali dve vrsti poroznih biorazgradljivih materialov namenjenih za biomedicinske aplikacije. Sintetizirali smo hidrogel na osnovi alginata in guar gumija, kateremu smo dodali aktivno učinkovino kloksacilin, ki smo jo v material inkorporirali v obliki mikrosfer in z neposrednim dispergiranjem v zmes hidrogela. Vzorce smo analizirali s FTIR spektroskopijo in proučili karakteristike nabrekanja pri različnih pH vrednostih ter primerjali nabrekanje osnovnega hidrogela in hidrogela z mikrosferami. Pri tem smo ugotovili, da je razmerje nabrekanja osnovnega hidrogela višje od razmerja nabrekanja hidrogela z mikrosferami. S pomočjo merjenja kontaktnega kota s programom ImageJ, smo materialom določili hidrofilen značaj. Proučili smo tudi morfologijo vzorcev z uporabo okoljske vrstične elektronske mikroskopije (ESEM) analize in določili stopnjo poroznosti, katera je bila v primeru hidrogela z mikrosferami, višja v primerjavi z osnovnim hidrogelom. Antimikrobni učinek učinkovine kloksacilina v hidrogelu smo proučili na bakterijah E. coli in S. aureus. Tako v primeru hidrogela z dispergiranim antibiotikom, kot v primeru hidrogela z mikrosferami, smo opazili cono inhibicije rasti obeh testnih mikroorganizmov, s čemer smo dokazali antimikrobno učinkovitost hidrogelov. Posebej smo se posvetili analizi sproščanja aktivne učinkovine iz hidrogelov, kinetiko sproščanja pa smo primerjali s Korsmeyer-Peppasovim matematičnim modelom in na podlagi izračunanih kinetičnih parametrov ugotovili, da kloksacilin difundira iz hidrogelov po principu ne-Fickove oz. anomalne difuzije. Druga vrsta materiala za biomedicinske aplikacije so trdna celična ogrodja, ki smo jih sintetizirali na osnovi polikaprolaktona, celuloze in hidroksiapatita na različne načine. V sintetizirane materiale smo vključili še 1 ut. % aktivne učinkovine kloksacilin. Ogrodja smo izdelali z uporabo tehnike penjenja plina v superkritičnem CO2. Vzorce smo analizirali s pomočjo FTIR spektroskopije in jim določili hidrofoben značaj s pomočjo izrisa kontaktnega kota z uporabo programa ImageJ. Primerjali smo talilne temperature, talilne entalpije in kristaliničnost za vse 4 različne načine sinteze ogrodij s pomočjo DSC analize. Tako kot v primeru hidrogelov, smo tudi trdnim celičnim ogrodjem določili stopnjo poroznosti ter analizirali njihovo morfologijo z uporabo ESEM. Ugotovili smo, da ima najvišjo stopnjo poroznosti ogrodje, ki ga sestavlja 70 ut. % PCL in 30 ut. % celuloze. Glede na štiri razvite vrste ogrodij smo določili odstotek sproščanja aktivne učinkovine, pri čemer se je v primeru dveh ogrodij v 14 dneh sprostilo 100 % aktivne učinkovine, v primeru drugih dveh pa manj kot 50 %. Vsako izmed metod sinteze smo nato primerjali z matematičnim modelom ničelnega reda, prvega reda in Higuchijevim modelom ter določili največje ujemanje z enim izmed njih in s tem kinetiko sproščanja kloksacilina iz ogrodij.
Ključne besede: hidrogel, trdna celična ogrodja, superkritični CO2, kloksacilin, polisaharidi
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 187; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (5,67 MB)

4.
Celovita primerjava sodobnih hibridnih ogrodij za razvoj mobilnih aplikacij
Blaž Denko, 2020, magistrsko delo

Opis: Število uporabnikov pametnih mobilnih naprav je v letu 2019 preseglo 3 milijarde, trend rasti pa se bo nadaljeval tudi v prihodnjih letih. Zaradi priljubljenosti uporabe mobilnih naprav je za podjetja pomembno, da izdelujejo mobilne aplikacije, s katerimi si zagotovijo čim večje število uporabnikov. Ena izmed mogočih rešitev je izdelava hibridnih mobilnih aplikacij. Gre za aplikacije, ki združujejo lastnosti spletnih in avtohtonih mobilnih aplikacij, njihova glavna prednost pa je združljivost z več mobilnimi operacijskimi sistemi. Njihovo delovanje smo preizkusili z eksperimentom v različnih scenarijih uporabe. Ugotovili smo, da se delovanje hibridnih aplikacij v različnih scenarijih precej razlikuje, kljub temu pa so bili rezultati teh aplikacij primerljivi s tistimi, ki jih je v eksperimentu dosegala avtohtona aplikacija.
Ključne besede: android, hibridna aplikacija, hibridna mobilna ogrodja, mobilna aplikacija
Objavljeno: 03.07.2020; Ogledov: 259; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (2,84 MB)

5.
Analiza in primerjava sodobnih spletnih programskih ogrodij za razvoj spletnih aplikacij
Tadej Leva, 2019, diplomsko delo

Opis: Priljubljenost programskega jezika JavaScript je privedla do številnih ogrodij, katerim cilj je pomagati razvijalcem pri reševanju nalog. Razvijalcem je ob tako veliki izbiri težko izbrati ogrodje, ki najbolje ustreza njihovim potrebam. To delo raziskuje dejavnike, ki vodijo do izbire JavaScript ogrodja. V idealnem primeru razvijalec izbere najbolj povpraševano ogrodje, ki omogoča večje možnosti zaposlitve in ima svetlo prihodnost, hkrati pa želi uživati v delu z ogrodjem. Za poenostavitev izbire se bomo v diplomski nalogi osredotočili samo na tri najsodobnejša ogrodja: React, Angular in Vue. Delo je razdeljeno na dva dela, teoretični in praktični. V teoretičnem delu iz različnih virov analiziramo mnenja razvijalcev, učljivost ogrodja, popularnost ogrodij, zaposljivost, prilagodljivost in razširljivost ogrodja. V praktičnem delu v posameznem ogrodju Angular, React in Vue razvijemo vremensko aplikacijo. Razvoj aplikacij razložimo in primerjamo programsko kodo. Glede na porabljen čas in težavnost razvijanja določimo učno krivuljo. Ugotovimo, da je ogrodje Vue najlažje za razvijanje. Na koncu vsaki aplikaciji izmerimo velikost in hitrost, kjer ugotovimo, da je zmagovalec ogrodje React. V prihodnje bi lahko dokument razširili z drugimi primerjalnimi metodami, primerjali bi lahko več ogrodij in odgovorili na več vprašanj.
Ključne besede: ogrodja JavaScript, spletne aplikacije, ogrodje Angular, ogrodje React, ogrodje Vue
Objavljeno: 23.11.2019; Ogledov: 446; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

6.
Primerjava in ovrednotenje ogrodij CSS
Žiga Požun, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo se ukvarjali s primerjavo in ovrednotenjem ogrodij CSS. Ta ogrodja so bila Bulma CSS, Foundation in Semantic UI. Najprej smo obrazložili, kaj razumemo pod pojmom ogrodje CSS, in našteli prednosti, slabosti in uporabnost ogrodij. V nadaljevanju smo izvedli raziskavo vsakega ogrodja, kjer smo pokazali različne lastnosti ogrodja in njegovo uporabo. Na koncu smo opravili primerjavo in ovrednotenje ogrodij. Med seboj smo jih primerjali po različnih kriterijih in glede na podporo, ki jo njihovi razvijalci nudijo.
Ključne besede: ogrodja CSS, Bulma CSS, Foundation, Semantic UI
Objavljeno: 22.11.2019; Ogledov: 303; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (768,39 KB)

7.
Izdelava iger z ogrodjem Godot
Tadej Čurman, 2019, diplomsko delo

Opis: V tem diplomskem delu se ukvarjamo z izdelavo iger z ogrodjem Godot. Delo pričnemo s predstavitvijo ogrodja za izdelavo iger Godot. V predstavitvi raziskanega ogrodja smo opisali funkcionalnosti in uporabo ogrodja. Nato sledi opis izdelave naše igre. Na koncu dela sledi še predstavljena igra, izdelana z ogrodjem Godot, skupaj z opisanimi elementi, uporabljenimi v igri in pustolovščino, ki jo mora igralec opraviti.
Ključne besede: ogrodja, izdelava iger, Godot, pustolovske igre, oblikovanje iger
Objavljeno: 22.11.2019; Ogledov: 362; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

8.
Analiza in primerjava Hyperledger ogrodij, temelječih na tehnologiji veriženja blokov
Domen Hohler, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu se bomo seznanili s tehnologijo veriženja blokov in projekti Hyperledger, ki temeljijo na omenjeni tehnologiji. Tako kot sama tehnologija se tudi ogrodja in orodja Hyperledger nenehno razvijajo. Zaradi svoje uporabnosti in razširljivosti so vse bolj popularna, saj so še posebej namenjena za uporabo v poslovnih okoljih. Namen diplomskega dela je predstavitev vseh trenutnih ogrodij in orodij znotraj projektov Hyperledger. Na podlagi implementacije bomo podrobneje preverili funkcionalnosti in možnosti razvoja na ogrodjih Hyperledger Iroha in Hyperledger Fabric, pri katerem bomo uporabili tudi orodje Hyperledger Composer.
Ključne besede: tehnologija veriženja blokov, ogrodja Hyperledger, poslovna omrežja, Fabric, Iroha
Objavljeno: 22.11.2019; Ogledov: 258; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (2,88 MB)

9.
Primerjava ogrodij za avtomatizacijo funkcionalnih testov spletnih aplikacij
Eva Kuster, 2019, diplomsko delo

Opis: Spletne aplikacije se s časom izboljšujejo in imajo vse več funkcionalnosti, kar privede do potrebe po avtomatizaciji testiranja. V diplomskem delu so predstavljeni načini testiranja in življenjski krog testiranja, diplomsko delo pa se osredotoča na avtomatsko funkcionalno testiranje. Izmed množice ogrodij za avtomatizacijo funkcionalnih testov smo izbrali tri ogrodja (Katalon Studio, Ranorex Studio in Telerik Test Studio), s katerimi smo testirali spletno stran. Diplomsko delo vsebuje primerjavo ogrodij ter izdelan odločitveni model. Odločitveni model je kazal minimalne razlike v rezultatih, zato smo izdelali še enega, ki se osredotoča na potrebe posameznika.
Ključne besede: avtomatizacija testiranja, primerjava, funkcionalni testi, ogrodja
Objavljeno: 08.11.2019; Ogledov: 564; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (862,90 KB)

10.
Primerjava spletnih platform ASP.NET Core in Spring Boot
Tomaž Zazijal, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi primerjamo spletni platformi “ASP.NET Core” in “Spring Boot”. Najprej razložimo, kaj so spletne platforme in njihove vloge pri razvijanju spletnih aplikacij, v nadaljevanju naloge pa si pogledamo korake razvoja projektov v izbranih tehnologijah, kjer opišemo postavljanje projekta, njegov razvoj in tudi zagon. Nalogo zaključimo z analizo rezultatov primerjave izbranih spletnih tehnologij, kjer povzamemo prednosti in slabosti.
Ključne besede: spletne platforme, spletna ogrodja, asp.net core, spring boot, primerjava
Objavljeno: 19.08.2019; Ogledov: 915; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici