SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 47 / 47
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
41.
IDEJNA ZASNOVA REGULACIJE POTOKA LAHOMNICA NA OBMOČJU POPLAVNE OGROŽENOSTI
Nataša Jurgelj, 2016, diplomsko delo

Opis: Z diplomskim delom želimo prikazati idejno zasnovo regulacije potoka Lahomnica, ki vsebuje predlog izboljšave pretočnosti, razlivnih con, kar bi zagotovilo tamkajšnjim prebivalcem, ki živijo ob neposredni bližini potoka varnost pred pogostimi pojavi poplav, hkrati bodo prikazane možnosti za nadaljnji prostorski razvoj. V začetnih poglavjih so podrobno opisane splošne lastnosti poplav, zgodovina poplav in škode, ki jih je povzročila Lahomnica. V osrednjem delu bomo prikazali z načrti idejno zasnovo regulacije vodotoka Lahomnica, ki je bila izvedena s pomočjo računalniškega programa AutoCAD.
Ključne besede: regulacija, poplave, urejanje vodotokov, poplavna ogroženost, potok Lahomnica, Lahomno, hidrologija
Objavljeno: 03.11.2016; Ogledov: 610; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (7,04 MB)

42.
VPLIV NARAVNOGEOGRAFSKIH DEJAVNIKOV NA RAZVOJ IZBRANIH NASELIJ V OBČINAH DOBJE IN ŠENTJUR
Božidar Žibret, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali vpliv naravnogeografskih dejavnikov na nastanek izbranih naselij v občini Dobje in Šentjur. Analizirali smo vpliv geoloških, geomorfoloških, klimatskih, pedoloških, in hidrogeografskih elementov na razvoj naselij. Enako primerjavo smo naredili za funkcijske naklone in ekspozicije. Primerjali smo podatke o rabi zemljišč med letoma 2000 in 2012; ugotavljali smo smeri spreminjanje rabe zemljišč, intenzivnost teh sprememb in njihovo povezanost z legami. Posebno pozornost smo namenili izbranim naseljem, še posebej pozidanim površinam. Naselja se, zlasti v ravninskih delih, širijo na najboljša kmetijska zemljišča, zato smo talno število smo primerjali z izbranimi naselji, rabo tal, s funkcijskimi nakloni, ekspozicijami in prstjo. V večini primerov so naselja na površinah z zmernim in nizkim pridelovalnim potencialom. Ugotovili smo neskladnost talnega števila pri zelo visokem pridelovalnem potencialu. Površine z zelo visokim pridelovalnim potencialom so mestoma zamočvirjene, pogosto poplavljene. Analizirali smo prostorski plan naselij Dobje, Dramlje, Gorica pri Slivnici, Planina pri Sevnici, Ponikva in Šentjur z namenom, da bi ugotovili skladnosti in neskladnosti prostorskega načrtovanja glede na naravne dejavnike. Naselja so ogrožena predvsem zaradi dveh naravnih pojavov, kot so plazovi in poplave. Zaradi slednjih sta ogrožena predvsem Šentjur in Gorica pri Slivnici. Plazovitost je tudi največji omejitveni dejavnik za širjenje naselij. Ugotovili smo veliko neskladje pozidanih površin na plazovitem območju. Določili smo najboljše lege izbranih naselij glede na funkcijske naklone, poplavno ogroženost, ekspozicije, plazovitosti in glede na termalni pas. Posameznemu naselju smo določili manj primerne lege, upoštevajoč funkcijske naklone, plazovitost in možnost poplav.
Ključne besede: Dobje pri Planini, Šentjur, Dramlje, Ponikva, Planina pri Sevnici, Gorica pri Slivnici, Kozjansko, plazovitost, poplave, prostorsko načrtovanje, ogroženost naselij.
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 370; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (6,62 MB)

43.
Ogroženost gozdov v Sloveniji
Nina Efendić, 2017, diplomsko delo

Opis: Slovenija je evropska država z največ gozdnega bogastva. Skozi zgodovino so slovenski gozdovi prestali veliko sprememb. Prebivalstvo je v preteklih letih gozdove uničevalo z namenom, da bi si zagotovili kmetijski prostor. Skratka, gozdovi so bili v preteklosti uničeni zaradi takratnega sistema in načina življenja. Danes so gozdovi bolj ohranjeni. Napolnili so prostor Slovenije. Kljub temu, da so slovenski gozdovi ogroženi zaradi različnih dejavnikov, je raba gozdov danes dokaj drugačna kot v preteklosti. Gozdovi nam dajejo najpomembnejši vir, in to je les. Ogromno lesa se porabi za proizvodne namene. Če pogledamo v svojem domu, imamo pohištvo, ki je narejeno iz lesa. Po drugi strani pa nekateri ljudje niti ne vidijo, da imajo naraven vir bogastva doma. Diplomsko delo predstavlja ogroženost gozdov v Sloveniji. Namen diplomskega dela je prikazati, kaj je gozd, kateri so dejavniki ogrožanja. Cilj je ugotoviti, kaj se dogaja z našimi gozdovi, kateri so vzroki in kakšne so posledice. Naredili smo analizo poseka lesa, ki je bil po regijah Slovenije izveden zaradi posledic žledu, ki je močno opustošil gozdove. Ugotovili smo, da je bil posek izveden v letih od 2011 do 2015. Največ posekanega lesa je bilo v letih 2014 in 2015. Ugotovili smo, da se lesna zaloga v Sloveniji povečuje in da nad iglastimi drevesi še vedno preti lubadar. Podnebne spremembe so aktualen dejavnik v današnjem prostoru, ki znatno vpliva na drevesne spremembe. Za podnebne spremembe je krivo tudi prebivalstvo, saj s svojim ravnanjem škoduje gozdovom. Ljudje odvržejo odpadke v gozd, odlagajo, sežigajo, ilegalno posekajo drevesa. Na žalost si sami krojijo naravo, zdravje, uničujejo prostor rastlinam, živalim. Čez čas se stvari nakopičijo in se ne dogajajo brez razloga. Poleg človeka veliko škode naredijo tudi industrije. Zaradi težkih industrij v zraku nastaja žveplov dioksid in kot posledica kisel dež. Ne glede na vse, trpijo gozdovi in podnebje. Da bi se ogroženost gozdov začela zmanjševati, bi morali bolj ozaveščati prebivalstvo o posledicah, ki so vse bolj vidne, vsakršno nezakonito dejanje pa bi se moralo prijaviti pristojnim organom.
Ključne besede: gozd, gozdovi, ogroženost, varstvo gozdov, pravna ureditev, diplomske naloge
Objavljeno: 30.06.2017; Ogledov: 665; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

44.
Postopek zavarovanja dokazov po ZPP
Luka Pehnec, 2016, diplomsko delo

Opis: Civilno procesno pravo je veja civilnega prava, ki obravnava procesna ravnanja subjektov, ki se znajdejo v sporu glede določene pravice. Temeljni zakon, ki ureja to materijo je ZPP, ki na področju civilno pravdnega postopka določa pravila postopanja v pravdi oz. kategorizira pristojnosti in naloge razdeljene med procesnimi subjekti. Ena od bistvenih faz postopka je faza dokazovanja. V njem se na podlagi predloženih dokazov, ki jih predlagajo stranke in tudi včasih sodišče po uradni dolžnosti, ugotavlja resnično dejansko stanje tako, da se spoštuje načelo pravičnosti in da je končna odločitev o sporni pravici oz. predmetu enaka resničnemu dejanskemu stanju. V diplomski nalogi bom s pomočjo strokovne literature, zakona in sodne prakse predstavil segment civilnopravdnega postopka, natančneje zavarovanje dokazov pred pravdo ali tekom pravde, pa tudi potem, ko postane odločba, s katero je postopek končan, pravnomočna, če se postopek nadaljuje z izrednimi pravnimi sredstvi, v kolikor grozi, da se določen dokaz oz. sredstvo kasneje iz kakršnihkoli razlogov ne bi mogel izvesti ali grozi bojazen, da se dokaz lahko uniči ali izgubi, kar bi imelo lahko posledico za potek pravdnega postopka. Na področju zavarovanja dokazov pa ni samo relevantna domača zakonodaja, ki določa predpostavke in procesna pravila pri uporabi tega instituta, temveč daje svoje smernice in argumentacije prav tako mednarodna skupnost, natančneje Uredba Sveta Evrope. Uredba se navezuje tudi na postopke dokazovanja, natančneje opredeljuje postopke zavarovanja dokazov, kadar se postopek v posamezni državi članici razširi na področje druge države članice in se zahteva mednarodna solidarnost in pomoč pri reševanju konkretne zadeve.
Ključne besede: civilno procesno pravo, ZPP-1, civilni pravdni postopek, dokazi, ogroženost dokazov, zavarovanje dokazov, Uredba o dokazih
Objavljeno: 05.07.2017; Ogledov: 767; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (791,64 KB)

45.
Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v Občini Kidričevo
Barbara Beranič, 2018, diplomsko delo

Opis: Narava in človek s svojimi dejavnostmi povzročata naravne in druge nesreče. Večje naravne in druge nesreče so tiste, ki lahko ogrozijo ali prizadenejo zdravje ali življenje ljudi, povzročijo večjo premoženjsko škodo ali povzročijo škodo v naravi oziroma okolju. Med naravne nesreče, ki najbolj ogrožajo Občino Kidričevo, uvrščamo potres, poplave, požare, neurja s točo, temperaturne ekstreme in sušo. Med druge nesreče, ki prav tako ogrožajo Občino Kidričevo, pa uvrščamo promet na avtocesti ter železniški promet, ki potekata skozi Občino Kidričevo, saj se največ nesreč zgodi prav na avtocesti, veliko manj nesreč je povezanih z železniškim prometom, a kljub temu obstaja nevarnost železniških nesreč. Sprva so se ljudje spopadali samo z naravnimi nesrečami, na katere sami niso imeli vpliva, z vse večjim tehnološkim napredkom pa so sami izzivali mnoge vse večje in pogostejše naravne ter druge nesreče. Vendar so se ljudje pri vsem tem naučili tudi preprečiti oziroma omiliti posledice nesreč. Sile za zaščito, reševanje in pomoč delujejo tako na državni kot na regijski ravni.
Ključne besede: naravne nesreče, varstvo pred nesrečami, ogroženost, zaščita, reševanje, diplomske naloge
Objavljeno: 11.07.2018; Ogledov: 210; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (901,16 KB)

46.
Biomonitoring rastlin in okolja za trajnostno izvajanje varstva narave
Jasna Paradiž, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Tekom desetletnega biomonitoringa rastlin na Ljubljanskem barju smo preučili populacijsko dinamiko pri vrsti Fritillaria meleagris in Solidago canadensis. Izvedli smo tudi bioteste za oceno ogroženosti mokriščnih rastlin zaradi onesnaževanja okolja. Podatki s topografskih kart so pokazali zmanjšanje gostote populacij ogrožene vrste F. meleagris na opazovanih mestih, medtem ko se je razširjenost S. canadensis povečala na celem območju. Na osnovi rezultatov citogenetske analize različnih vrst je ugotovljena povečana stopnja genotoksične ogroženosti rastlin na Ljubljanskem barju v primerjavi z drugimi lokalitetami. Biomonitoring rastlin se priporoča za zgodnje odkrivanje škodljivih učinkov onesnaževanja, in ob ekoremediacijah služi za trajnostno izvajanje varstva rastlin v naravnih habitatih.
Ključne besede: mokrišča, populacijska dinamika rastlin, citogenetska ogroženost, varstvo narave
Objavljeno: 04.04.2018; Ogledov: 177; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (587,87 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

47.
Predbolnišnična oskrba pacientov s poškodbo hrbtenjače
Gregor Farič, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: poškodbe hrbtenice predstavljajo 1-2 % vseh poškodb. Pri približno 20 % od teh je prisotna tudi poškodba hrbtenjače. Najpogostejši mehanizmi poškodb so prometne nesreče, padci ter športne in rekreativne aktivnosti. Sposobnost zdravstvenega osebja, da na terenu prepozna poškodbo hrbtenjače igra pomembno vlogo pri pravilni triaži, oskrbi in izidu pacientovega stanja. Namen zaključnega dela je sistematični pregled literature in analiza podatkov obstoječih raziskav o najbolj ogroženem delu populacije in predbolnišnični oskrbi poškodb hrbtenjače. Raziskovalne metode: za sistematični pregled literature smo uporabili podatkovne baze Pub Med, Science Direct, CINAHL in Web Of Science. Iskanje smo izvedli z uporabo Boolovih operaterjev AND in OR ter z naslednjimi ključnimi besedami: prehospital, spinal cord injury, patient in njihovimi sopomenkami. V analizo smo vključili vse vire objavljene med januarjem 2000 in decembrom 2017. V končno analizo je od 837 zadetkov bilo vključenih 10 virov. Rezultati: pri podrobni analizi virov sta bili oblikovani 2 glavni temi, ki opisujeta poškodbo hrbtenjače in predbolnišnično oskrbo, 5 podtem sekundarnega nivoja ter 12 tem primarnega nivoja. Diskusija in zaključek: najpogostejši ugotovljeni mehanizmi poškodb so bili prometne nesreče, padci ter šport in rekreativne dejavnosti. Več poškodovancev je bilo moških, pri prometnih nesrečah so najbolj ogroženi mlajši moški, pri padcih pa ženske in starejši. Cilji predbolnišnične obravnave poškodb hrbtenjače so zmanjšanje možnosti morebitnih zapletov, zmanjšanje nevrološkega deficita in dodatnih poškodb, pravilna ocena in prepoznava poškodbe, ustrezna imobilizacija poškodovanca ter čim hitrejši in varen transport in predaja poškodovanca v ustrezno zdravstveno ustanovo.
Ključne besede: urgenca, reševalci, travma, ogroženost, predbolnišnično okolje
Objavljeno: 14.01.2019; Ogledov: 115; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (503,15 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici