SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 45
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
31.
Ogroženost varnostnikov
Ermelin Huremović, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen naloge je predstaviti področje zasebnega varovanja in ogroženost varnostnikov pri njihovem delu. Diplomsko delo obravnava zasebno varovanje, delo varnostnika, fizično in tehnično varovanje, poškodbe na delovnem mestu in prvo pomoč ter zakon o zasebnem varovanju. Podrobneje je predstavljeno varovanje na splošno in pomanjkljivosti ter izboljšave v varovanju. V zadnjem sklopu je kvantitativna raziskava z anketnim vprašalnikom, s katerim sem pridobil statistične podatke o stopnji ogroženosti varnostnikov. Vprašanja so se nanašala na ocenitev stopnje ogroženosti, statistiko fizičnih poškodb med opravljanjem svojega dela ali intervencije in vrste poškodb. Zanimali so me tudi njihovi predlogi za spremembe oz. izboljšave na obravnavanem področju. V diplomski nalogi so podani tudi predlogi za izboljšanje opravljanja dela varnostnikov in izboljšanje tehničnega varovanja.
Ključne besede: zasebno varovanje, varnostne službe, varnostniki, ogroženost, tveganja, diplomske naloge
Objavljeno: 26.01.2015; Ogledov: 750; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

32.
SAMOMOR V SLOVENIJI
Anja Svalina, 2015, diplomsko delo

Opis: Samomor je star, kot je človeštvo samo. Različna obdobja človeške civilizacije so do tega sociopatološkega pojava zavzemala različna stališča: od skrajnega zavračanja do polnega priznanja- kot osebno pravico do lastne smrti, ki je segla celo tudi tako daleč, da je človek neovirano razpolagal s svojim življenjem, vključno s pravico, da si življenje tudi vzame. Religiozna merila so bila proti samomoru- tako krščanstvo kot islam. Samomor se je v nadaljnem družbenem razvoju iz religioznih in pravnih norm preselil na filozofske in umetniške steze. Danes je masovnost samomora v velikem številu držav izstopajoči del nacionalne patologije, ki mu strokovnjaki posvečajo vedno več pozornosti in analiz. Slovenci imamo težave z izbiro primernih strategij, ko se je treba soočiti s težavami. V nekaterih delih države celo bolj kot v drugih. Žal smo kot eno od teh strategij izbrali tudi samomor. Ta pa za seboj pušča čustveno puščavo. Družine, ki se s tem dejanjem soočajo več generacij zapored, so vse prej kot redke. Odstotek samomorov v Sloveniji je zelo visok in sega v sam evropski vrh. Zaradi pogostosti samomora, saj si na vsakih 21 ur ena oseba v Sloveniji vzame življenje, se posamezniki na tak ali drugačen način srečujejo s samomorom. Zato je pomembno prepoznati pri sočloveku, kdaj je samomorilno ogrožen, ter da poznamo načine, kako mu pomagati. Preprečevanje samomora je namreč naloga celotne družbe. Z diplomsko nalogo želim opozoriti na problem samomora v Sloveniji, ki je žal prepogost, zato je še toliko bolj pomembno, da v čim večji meri opozarjamo na alarmantno stanje le-tega.
Ključne besede: samomor, samomorilno vedenje, samomorilna ogroženost, dejavniki tveganja, mladostnik, starostnik, preprečevanje samomora
Objavljeno: 02.06.2015; Ogledov: 1290; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (560,94 KB)

33.
VPLIV AGRESIJE S STRANI PACIENTOV NA ZAPOSLENE V PSIHIATRIČNI ZDRAVSTVENI NEGI
Žiga Drobež, 2015, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča in namen: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela in predstavlja agresijo, pojavnost in vpliv le te na zaposlene v psihiatrični zdravstveni negi. Delo zaposlenih na psihiatričnem področju zahteva, da se z agresijo spoprijemamo brez pomoči varnostnih služb, zato je zelo pomembno, da poznamo vse dejavnike tveganja za nastanek in porast agresije pri pacientu z duševno motnjo, zato smo v diplomskem delu dali velik poudarek pri poznavanju dejavnikov tveganja in evalvaciji agresivnega vedenja. Zanimalo nas je tudi v kolikšni meri se pojavlja agresija s strani pacientov na zaposlene v psihiatrični zdravstveni negi in kako nanje vpliva. Raziskovalne metode: Pri raziskovanju smo uporabili kvantitativno metodo dela. V raziskovanje smo vključili 50 članov negovalnega tima iz področja psihiatrične zdravstvene nege iz dveh različnih psihiatričnih ustanov. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da anketiranci opažajo večjo pojavnost agresije s strani pacientov v vseh oblikah na zaprtih oddelkih kot na odprtih oddelkih ustanov, kar lahko dokažemo s potrjeno hipotezo. Rezultati raziskave so pokazali tudi, da agresija s strani pacientov ima vpliv na zaposlene v psihiatrični zdravstveni negi. Sklep: Zdravstvenim delavcem agresija s strani pacientov predstavlja veliko grožnjo, prav zaradi velike pojavnosti le te, kar je razvidno iz več raziskav. Zaradi tega je izjemno pomembno poznavanje dejavnikov tveganja za agresivno vedenje in pravilno ukrepanje ob le tem.
Ključne besede: agresija nad zaposlenimi, ogroženost, dejavniki tveganja, zdravstvena nega, duševne motnje.
Objavljeno: 12.06.2015; Ogledov: 587; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

34.
Občutki ogroženosti prebivalcev Škofje Loke zaradi negativnih sprememb v okolju
Matej Šubic, 2015, magistrsko delo

Opis: V Sloveniji se srečujemo s številnimi oblikami odklonskosti zoper okolje. Občini Škofja Loka predstavljata grožnjo predvsem industrija in promet, ki sta tudi medijsko bolj izpostavljena. Negativne spremembe v okolju znižujejo kakovost življenja, vplivajo na strah, občutek ogroženosti in zdravje ljudi. Lahko se začnejo pojavljati psihične in fizične težave, ki lahko vodijo do resnih zdravstvenih okvar in celo smrti. Pri tem je pomembno, da so ljudje o negativnih spremembah v okolju čim bolje obveščeni. Nekateri občani Škofje Loke se počutijo ogrožene in izražajo nezadovoljstvo predvsem zaradi podjetja za izdelavo izolacijskih materialov. S tem namenom so bili preučeni občutki ogroženosti prebivalcev Škofje Loke v primerjavi s celotno Slovenijo. Študija o občutkih ogroženosti prebivalcev Škofje Loke zaradi negativnih sprememb v okolju je bila izvedena z metodo anketiranja. Nekateri rezultati so bili primerjani z rezultati raziskave slovenskega javnega mnenja. Z raziskavo o občutkih ogroženosti prebivalcev Škofje Loke zaradi negativnih sprememb v okolju sem ugotovil, da se občani Občine Škofja Loka ne počutijo dovolj obveščene glede negativnih sprememb v okolju, toda se počutijo dovolj varne v primeru večje ekološke nesreče. Ugotovil sem tudi, da na občutek ogroženosti izmed naštetih dejavnikov onesnaženosti zraka, vode, prsti ali hrupa najbolj vpliva onesnažen zrak. S primerjavo rezultatov raziskave o občutku ogroženosti prebivalcev Škofje Loke zaradi negativnih sprememb v okolju z raziskavo SJM sem ugotovil, da se ženske v Občini Škofja Loka ter na splošno v Sloveniji zaradi onesnaženosti zraka, vode in hrupa ne počutijo bolj ogrožene kot moški. S primerjavo rezultatov sem ugotovil tudi, da so občani Občine Škofja Loka mnenja, da imajo vpliv pri odpravljanju negativnih sprememb v okolju, ljudje v Sloveniji pa na splošno menijo, da nimajo vpliva pri odpravljanju negativnih sprememb v okolju. Država in občina morata v prihodnje skrbeti za ukrepe, ki bodo zmanjševali negativne spremembe v okolju. Pri tem bi morali upoštevati tudi mnenja raziskovalcev in javnosti. Morali bi več obveščati javnost o stanju okolja, posledicah negativnih sprememb v okolju ter skrbeti, da bi ljudje okolje spoštovali.
Ključne besede: kriminaliteta, ekološka kriminaliteta, strah pred kriminaliteto, ogroženost, okolje, negativne spremembe, prebivalci, Škofja Loka, magistrska dela
Objavljeno: 26.08.2015; Ogledov: 698; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

35.
Zaznava ogroženosti v realnem in virtualnem svetu
Janja Denžič, 2016, magistrsko delo

Opis: Zaznava ogroženosti in strah pred kriminaliteto sta podobna, a vendar različna pojava. Strahu pred kriminaliteto se ne da ustrezno razumeti brez temeljitega proučevanja zaznavnega procesa, ki pri posamezniku vzbudi občutek ogroženosti in strah. Rezultati študij o strahu pred kriminaliteto in dejavnikih, ki ga povzročajo, niso enotni. Raziskovalci so namreč različno definirali ogroženost, zaznavo ogroženosti, pomanjkanje varnosti in strah pred kriminaliteto. Z magistrsko nalogo smo želeli ugotoviti, ali imajo dejavniki, ki vplivajo na posameznikov strah pred kriminaliteto, statistično značilen vpliv tudi pri mladostnikovi zaznavi ogroženosti v sodobnem družbenem okolju. Rezultati spletnega vprašalnika Zaznava ogroženosti v realnem in virtualnem svetu so pokazali, da prinaša virtualizacija dejanj v življenja mladostnikov nove oblike varnostnih groženj, ki se jih ti zavedajo, a se jim ne morejo preprosto zoperstaviti. Ugotovili smo, da večina mladostnikov internet uporablja vsak dan, zato lahko upravičeno trdimo, da so mladostniki ogrožena družbena skupina. Mladostniki zaznavajo, da so ogroženi tako v realnem kot v virtualnem svetu. Nasprotno od rezultatov študij o občutku ogroženosti smo ugotovili, da so moški tisti, ki zaznavajo večjo ogroženost v realnem in virtualnem svetu, in ne ženske. Večjo ogroženost zaznavajo mlajši mladostniki in tisti, ki imajo končano osnovno ali srednjo šolo. Ženske se v primeru problemov pogosteje od moških obračajo na svojo socialno mrežo, pa tudi v realnem svetu se bolj poslužujejo varnostnih ukrepov. Moški imajo v primerjavi z ženskami več računalniškega znanja in so posledično bolj samozavestni pri odvračanju virtualnih groženj. Informacijske in telekomunikacijske tehnologije pri mladostnikih — ko ti ocenjujejo svojo zaznavo ogroženosti — brišejo razlike med realnim in virtualnim svetom. Mladi se namreč zavedajo, da mešanica dveh med seboj prepletenih svetov plemeniti in razširja družbeni prostor ter hkrati ogroža njihovo varnost. Z raziskavo smo ugotovili, da mladi pri ocenjevanju ogroženosti ne ločujejo med obema okoljema, ampak realni in virtualni svet obravnavajo kot neločljivo celoto, in tudi, da si življenja brez virtualnega sveta ne predstavljajo.
Ključne besede: mladostniki, viktimizacija, ogroženost, družbeni prostor, kibernetski prostor, magistrska dela
Objavljeno: 09.08.2016; Ogledov: 590; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (836,91 KB)

36.
Občutki ogroženosti zaradi onesnaževanja okolja v občinah Gorenja vas - Poljane in Pesnica - primerjalna študija
Tanja Brejc, 2016, magistrsko delo

Opis: Dejavniki, ki ogrožajo človekovo zdravje, na počutje oziroma kvaliteto življenja vplivajo tako neposredno kot posredno. Poleg neposredne nevarnosti bolezni in ostalih zdravstvenih težav se posreden vpliv odraža prek strahu pred izpostavljenostjo nevarnostim. Občutki ogroženosti dobro nakazujejo strah pred nevarnostmi, tudi pred škodljivimi vplivi onesnaženja okolja. Okolje je še posebej obremenjeno v bližini industrijskih obratov, kar se odraža v občutkih ogroženosti bližnjih prebivalcev. Zdravju škodljivo je tudi radioaktivno sevanje, prisotno v odpadkih pri izkopavanju uranove rude, kar lahko poleg onesnaževanja okolja zaradi odpadkov samih še dodatno povečuje občutke ogroženosti. Opravili smo primerjalno analizo občutkov ogroženosti med občino Gorenja vas – Poljane in občino Pesnica s poudarkom na povezavi med občutki ogroženosti in onesnaževanjem okolja tako zaradi naravnih dejavnikov kot tudi zaradi kmetijskih in industrijskih dejavnikov ter nenazadnje zaradi radioaktivnih odpadkov. Prva občina je bila izbrana, ker je v njej neobratujoč rudnik urana z rudarsko in hidrometalurško jalovino, ki sta še vedno nekoliko radioaktivni. Občina Pesnica tako izrazitega onesnaževalca okolja nima. Rezultati primerjalne analize kažejo, da so prebivalci občine Pesnica bolj zaskrbljeni zaradi onesnaženja okolja, saj se zaradi dejavnikov uničevanja okolja počutijo bolj ogrožene. Pričakovano pa občani občine Gorenja vas – Poljane izražajo povečan strah pred vplivom radioaktivnih odpadkov na onesnaženost okolja. Ugotovili smo tudi nekaj vzrokov, zaradi katerih v občini Pesnica prevladuje večja stopnja občutkov ogroženosti zaradi onesnaževanja okolja, kljub temu da izraziti dejavniki uničevanja okolja niso prisotni.
Ključne besede: onesnaženost okolja, ogrožanje okolja, varnost, ogroženost, prebivalci, magistrska dela
Objavljeno: 09.08.2016; Ogledov: 514; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

37.
ODPIS DAVČNEGA DOLGA FIZIČNIM OSEBAM KOT UKREP SOCIALNE POLITIKE
Marko Horvat, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je obravnavan institut odpisa neporavnanih davčnih obveznosti, kot ukrep socialne politike, pri čemer je izpostavljeno vprašanje smiselnosti ureditve instituta odpisa davčnega dolga v ločenih pravnih virih. Tradicionalno je institut odpisa neporavnanih davčnih obveznosti urejen v Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2), zakonodajalec pa je v preteklosti odpis davka uredil tudi v specialnih predpisih, kot vzporedno obliko instituta odpisa iz davčnega postopka. Odpis davka je lahko posledica objektivnih okoliščin, ob nastopu katerih ZDavP-2 predpisuje odpis davka, kot posledico prenehanja davčne obveznosti (npr. odpis zaradi neizterljivosti kot posledica smrti zavezanca ali prenehanja pravne osebe, zastaranja pravice do izterjave, odpis zaradi pravnomočnega zaključka insolventnega postopka ali pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti, itd.). V navedenih primerih se odpis davka izvede po uradni dolžnosti, brez meritorne odločitve davčnega organa, za izvedbo odpisa pa zadostuje obstoj okoliščin, na katere ZDavP-2 navezuje prenehanje davčne obveznosti. Druga oblika odpisa neporavnanih davčnih obveznosti je odpis zaradi ogroženosti preživljanja. Gre za postopek, ki se opravi na zahtevo stranke, ki zaradi subjektivnih okoliščin (socialnega položaja, zdravstvenega stanja, elementarne nesreče, itd.) ni sposobna izpolniti svoje davčne obveznosti in poravnati odmerjenega oz. obračunanega davka. Odpis neporavnanih davčnih obveznosti zaradi ogroženosti preživljanja je odraz načela socialne države, ki se uresničuje skozi zavestno odpoved javnofinančnega prihodka države, v zameno za zmanjšanje socialne ogroženosti materialno depriviligiranih davčnih zavezancev, ki bi jim plačilo davka ogrozilo lastno preživljanje oz. preživljanje njihovih družinskih članov. Odpisa davka zaradi ogroženosti preživljanja za posamezne vrste davčnih obveznosti, kljub izpolnjevanju zakonskih pogojev za odpis davka, davčni organ ne more odobriti. V posameznih primerih je odpis davka urejen v specialnih predpisih, katerih namen je enkraten gospodarski ali socialni ukrep. Zadnji takšen primer je Zakon o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov (ZPIUOD), ki je poleg odpusta civilnopravnih obveznosti predvidel tudi postopek odpusta neporavnanih davčnih obveznosti. Temeljni cilj predmetnega zakona naj bi bila takojšnja razbremenitev socialno najšibkejših v smislu odpusta neporavnanih civilnopravnih obveznosti (iz naslova rednih gospodinjskih stroškov, dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in bančnih stroškov) ter odpisa javnopravnih terjatev iz naslova davčnih obveznosti. Ob natančnem pregledu t.i. skrajšanega postopka odpisa neporavnanih davčnih obveznosti zaradi ogroženosti preživljanja, ki ga je uvedel ZPIUOD je mogoče zaznati vrsto restrikcij in omejitev, ki odpis urejajo strožje kot obstoječa ureditev v okviru ZDavP-2 in so posledično privedle do neučinkovitosti izvedenega ukrepa v praksi. Odpis neporavnanih davčnih obveznosti (redna oblika odpisa kot tudi t.i. odpis po skrajšanem postopku) je v nalogi obdelan s pravno teoretičnega vidika, z vidika sodne prakse, primerjalno pa je prikazana ureditev instituta odpisa davčnega dolga v Republiki Hrvaški.
Ključne besede: odpis davka, delni odpis davka, odlog plačila davka, obročno plačilo davka, enkratni odpis ogroženost preživljanja, socialna ogroženost, davčni zavezanec, davek, davčni postopek, obrazec vloge, neizterljivost davka.
Objavljeno: 14.03.2017; Ogledov: 713; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (2,47 MB)

38.
Okoljska problematika Slivniškega jezera
Nataša Povalej, 2016, diplomsko delo

Opis: Slivniško jezero je nastalo zaradi primarne funkcije zadrževanja vode in s tem zagotovilo varovanje okoliških krajev proti poplavam. Skozi leta se je ta funkcija začela spreminjati in kot primarne so prevladovale druge. Jezero je bogato naseljeno z ribami, raki, školjkami in tudi v okolici najdemo veliko živih organizmov, kot so ptice in zelo bujno in visoko rastlinje. Kot mnoge druge vode je tudi Slivniško jezero ogroženo oziroma so ogroženi organizmi, ki živijo tam. V diplomski nalogi smo se osredotočili na onesnaževanje in zastrupitev živali, ki se je zgodila v jezeru. Zastrupitev je bila ena sama, vendar ta zelo huda. Ob zastrupitvi je bil prizadet ribnik, kjer se ribe gojijo, ter potok, ki se izliva v jezero, zato je bila izguba še toliko hujša. Zastrupitev je bila namerna in storilec nikoli ni bil in tudi najbrž ne bo znan. Sanacija je potekala dolgo, ribiška družina je poslala veliko prošenj za pomoč, nekatere so bile odobrene, veliko je bilo zavrnjenih. Drugi problem okolice jezera so žabe, vendar je ta problem vedno bolj ozaveščen, ljudje so z njim seznanjeni in tudi veliko pomagajo. Problem so finančna sredstva. Cesta ob jezeru je zelo prometna, žabe pa je prečkajo na poti od svojih zimskih prebivališč do jezera. Zato so se domislili dobre rešitve, vendar vse temelji na prostovoljstvu. Vsakoletno se zbirajo in postavljajo ograje ob cesti, da bi rešili kakšno žabje življenje. Poleg ograje so pod zemljo speljani kanali, kjer lahko žabe nemoteno potujejo do jezera. Kljub vsemu trudu in postavitvami ograj, še vedno veliko žab konča svoje življenje na cesti. Lahko bi postavili daljše ograje ob cesti in še več podzemnih tunelov, saj so zdaj bolj redki. Ograjo bi bilo potrebno pregledovati dnevno, saj se pogosto trga in imajo žabe potem prosto pot na cesto.
Ključne besede: okolje, varstvo okolja, onesnaževanje, okoljska problematika, ogroženost živali, študija primera, Slivniško jezero, diplomske naloge
Objavljeno: 19.10.2016; Ogledov: 838; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (711,27 KB)

39.
IDEJNA ZASNOVA REGULACIJE POTOKA LAHOMNICA NA OBMOČJU POPLAVNE OGROŽENOSTI
Nataša Jurgelj, 2016, diplomsko delo

Opis: Z diplomskim delom želimo prikazati idejno zasnovo regulacije potoka Lahomnica, ki vsebuje predlog izboljšave pretočnosti, razlivnih con, kar bi zagotovilo tamkajšnjim prebivalcem, ki živijo ob neposredni bližini potoka varnost pred pogostimi pojavi poplav, hkrati bodo prikazane možnosti za nadaljnji prostorski razvoj. V začetnih poglavjih so podrobno opisane splošne lastnosti poplav, zgodovina poplav in škode, ki jih je povzročila Lahomnica. V osrednjem delu bomo prikazali z načrti idejno zasnovo regulacije vodotoka Lahomnica, ki je bila izvedena s pomočjo računalniškega programa AutoCAD.
Ključne besede: regulacija, poplave, urejanje vodotokov, poplavna ogroženost, potok Lahomnica, Lahomno, hidrologija
Objavljeno: 03.11.2016; Ogledov: 621; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (7,04 MB)

40.
VPLIV NARAVNOGEOGRAFSKIH DEJAVNIKOV NA RAZVOJ IZBRANIH NASELIJ V OBČINAH DOBJE IN ŠENTJUR
Božidar Žibret, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali vpliv naravnogeografskih dejavnikov na nastanek izbranih naselij v občini Dobje in Šentjur. Analizirali smo vpliv geoloških, geomorfoloških, klimatskih, pedoloških, in hidrogeografskih elementov na razvoj naselij. Enako primerjavo smo naredili za funkcijske naklone in ekspozicije. Primerjali smo podatke o rabi zemljišč med letoma 2000 in 2012; ugotavljali smo smeri spreminjanje rabe zemljišč, intenzivnost teh sprememb in njihovo povezanost z legami. Posebno pozornost smo namenili izbranim naseljem, še posebej pozidanim površinam. Naselja se, zlasti v ravninskih delih, širijo na najboljša kmetijska zemljišča, zato smo talno število smo primerjali z izbranimi naselji, rabo tal, s funkcijskimi nakloni, ekspozicijami in prstjo. V večini primerov so naselja na površinah z zmernim in nizkim pridelovalnim potencialom. Ugotovili smo neskladnost talnega števila pri zelo visokem pridelovalnem potencialu. Površine z zelo visokim pridelovalnim potencialom so mestoma zamočvirjene, pogosto poplavljene. Analizirali smo prostorski plan naselij Dobje, Dramlje, Gorica pri Slivnici, Planina pri Sevnici, Ponikva in Šentjur z namenom, da bi ugotovili skladnosti in neskladnosti prostorskega načrtovanja glede na naravne dejavnike. Naselja so ogrožena predvsem zaradi dveh naravnih pojavov, kot so plazovi in poplave. Zaradi slednjih sta ogrožena predvsem Šentjur in Gorica pri Slivnici. Plazovitost je tudi največji omejitveni dejavnik za širjenje naselij. Ugotovili smo veliko neskladje pozidanih površin na plazovitem območju. Določili smo najboljše lege izbranih naselij glede na funkcijske naklone, poplavno ogroženost, ekspozicije, plazovitosti in glede na termalni pas. Posameznemu naselju smo določili manj primerne lege, upoštevajoč funkcijske naklone, plazovitost in možnost poplav.
Ključne besede: Dobje pri Planini, Šentjur, Dramlje, Ponikva, Planina pri Sevnici, Gorica pri Slivnici, Kozjansko, plazovitost, poplave, prostorsko načrtovanje, ogroženost naselij.
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 376; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (6,62 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici