| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 54
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv angleščine na izbrane slovenske spletne medije
Ines Držaj, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo temelji na raziskavi jezika izbranih slovenskih spletnih medijev, ki se v zadnjem desetletju zaradi razvoja interneta silovito množijo. Internet je močno zabrisal meje med kulturami različnih držav, zato je bil cilj poizvedeti, na katerih področjih in na kakšen način se ameriška kultura odraža v slovenskih spletnih medijih. Zaradi ogromnega števila spletnih medijev je med njimi velika tekmovalnost, zato novinarji uporabljajo različne trike, ki bralce še bolj pritegnejo. Članki so pogosto napisani v naglici, večinoma pa se daje poudarek zgolj vsebini napisanega. Pod drobnogled so bili vzeti priljubljeni slovenski spletni mediji 24 ur, Cosmopolitan, Delo, Dnevnik, Dolenjski list, RTV Slo, Siol.net, Slovenske novice, Zadovoljna si, Žurnal in Večer. Pozornost je bila usmerjena na jezik, ki je glavno orodje sporočanja, zato so bili članki omenjenih medijev sprva slovnično in pravopisno analizirani. Še večja pozornost je bila namenjena vdoru angleških prvin v slovenske spletne medije, saj ima dandanes angleščina na spletu in na splošno v svetu izrazito prevlado in jo več kot upravičeno označujemo za linguo franco. Na vsakem koraku je moč zaslediti veliko število angleških tujk, izposojenk in kalkov, ki jasno kažejo na izrazit vpliv ameriške kulture. Treba je poudariti tudi vpliv angleščine na pravopis in skladnjo ter nekaj besed nameniti še družbenokulturnim vplivom. Posledično je to pripeljalo do sprememb v slovenskem jeziku, zato je cilj magistrskega dela ugotoviti, ali je v slovenskih spletnih medijih nepotrebnega prevzemanja iz angleščine preveč, zaradi česar so lahko posamezni članki že na meji razumljivega slovenskemu bralcu. Želja po čim večjem zaslužku je skrb za jezikovno pravilnost prispevkov in s tem tudi lektorje potisnila na stranski tir. Nič presenetljivega ni, da je slovenščina začela postopoma izgubljati besedje, saj smo ga nadomestili z angleško terminologijo, zato je pomembno poglavje posvečeno tudi vprašanju ogroženosti slovenščine. Na koncu je bila izvedena še krajša anketa, katere namen je bil preveriti, ali Slovenci razumejo vsebino prebranega kljub prisotnosti prvin angleškega jezika, in poizvedeti o izkušnjah anketiranih z vdorom angleščine v slovenske spletne medije ter pogledih nanj.
Ključne besede: magistrska dela, slovenski spletni mediji, slovenščina in pravopisna pravilnost, vpliv angleščine, ogroženost slovenščine, lektorji
Objavljeno: 03.02.2021; Ogledov: 131; Prenosov: 0

2.
Računalniška animacija kot orodje za povečevanje družbenega ozaveščanja
Veronika Verhnjak, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskali možnost vpliva računalniške animacije na ozaveščenost ljudi o ogroženosti določenih živalskih vrst. To smo želeli doseči z vplivanjem na čustva gledalca. V ta namen smo izdelali animacijo, ki prikazuje zgodbo dečka ter mladičkov tigra, severnega medveda in želve, ki so zaradi različnih dejavnikov, povezanih z delovanjem človeka, ogroženi. Da bi preverili, ali smo uspešno vplivali na gledalce, smo opravili tudi anketo o razumevanju ogroženosti pred in po ogledu animacije. V diplomskem delu smo tako poiskali podobne raziskave, opisali okolje Blender 2.8 ter proces ustvarjanja naše animacije in prikazali rezultate ter ugotovitve, pridobljene s pomočjo ankete.
Ključne besede: računalniška animacija, ozaveščanje gledalcev, ogroženost živalskih vrst
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 111; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

3.
Varnost in varovanje jedrskih objektov
Simon Štebe, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali varnost in varovanje jedrskih objektov v Republiki Sloveniji. Varnost jedrskih objektov je ključnega pomena za njihovo sprejemljivost v družbi. Pomemben prispevek k varnosti je tudi ustrezno varovanje objektov. Področje varovanja je še posebej aktualno, saj se pojavljajo vedno nove oblike ogrožanja jedrskih objektov. V diplomskem delu smo preučevali, kateri so že sprejeti ukrepi za izboljšanje fizičnega varovanje jedrskih objektov in posledično tudi kako vplivajo na njihovo varnost. Pregledali in raziskovali smo mednarodne in domače zahteve ter predpise na področju varovanja jedrskih objektov in navedli področja, ki so skupna jedrski varnosti in varovanju. Intervjuje z upravljalci jedrskih objektov smo opravili z namenom, da bi preverili, kakšno je stanje na področju varovanja jedrskih objektov v Republiki Sloveniji. S pomočjo pridobljenih podatkov z intervjuji, s pregledom dokumentov in ostalih virov smo ugotovili, da je v Republiki Sloveniji za jedrsko varnost zadostno poskrbljeno, vendar z dodatnimi pomanjkljivostmi. Glavne pomanjkljivosti glede varnosti in varovanja jedrskih objektov v Republiki Sloveniji vidimo predvsem v tem, da bi lahko na tem področju zaposlili več jedrskih strokovnjakov ter dali več poudarka posodobitvi obstoječih varnostnih sistemov in praks.
Ključne besede: diplomske naloge, jedrski objekti, jedrska varnost, jedrsko varovanje, ogroženost jedrskih objektov
Objavljeno: 28.09.2020; Ogledov: 219; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

4.
Ozaveščenost bivanja na poplavno ogroženem območju - študija primera občine Žalec
Maja Zorko, 2020, diplomsko delo

Opis: Naravne nesreče so pojavi v naravi, katerih bistvena lastnost je povzročitev škode. Njihovo delovanje ogroža človeka, živali, premoženje, kulturno dediščino in okolje. Pogostost in intenziteta naravnih nesreč iz desetletja v desetletje narašča. Velik razlog za to smo ljudje. Odtujenost družbe od naravnega okolja, nevednost in zanikanje naravnih procesov vodi ljudi v nepremišljene odločitve, kot so posegi v prostor, ki pripada naravi. S tem ogrožamo svoja življenja in povečujemo škodo, ki jo povzročajo naravne nesreče. V Sloveniji so najpogostejše naravne nesreče neurja s točo, zemeljski plazovi, podori, usadi, poplave, žled in druge vremenske ujme. Poplave so v Sloveniji pogost naraven pojav, ki glede na povzročeno materialno škodo zaostaja le za sušo in točo. Manjše poplave se dogajajo skoraj vsako leto. Vse bolj so pogoste tudi velike poplave, ki so se v zadnjih dveh desetletjih pojavile sedemkrat. Vsaka od teh je na območju Slovenije povzročila več kot 140 milijonov evrov škode z izjemo poplave leta 1990, katere skupna škoda je znašala 551 milijonov evrov. Čeprav je večino poplav v Sloveniji mogoče napovedati, njihovega delovanja ne moremo preprečiti, lahko pa omilimo njihove posledice in se nanje bolj ali manj učinkovito pripravimo. Za pravočasno in učinkovito ukrepanje sta pomembni priprava načrtov zaščite in reševanja ob poplavah na državni, regijski in občinski ravni ter ozaveščenost prebivalstva o poplavni ogroženosti njihovega območja. Porečje reke Savinje sodi med poplavno bolj ogrožena območja v Sloveniji. Po oceni poplavne ogroženosti Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje Savinjsko regijo uvršča v četrti razred (velike) poplavne ogroženosti, kar velja tudi za Občino Žalec. Prebivalci Občine Žalec se zavedajo poplavne ogroženosti njihovega območja, vendar to temelji predvsem na dogodkih iz preteklosti. Ljudi je najbolj zaznamovala poplava leta 1990, ki je pri mnogih anketirancih povzročila veliko materialno škodo. Prebivalci menijo, da so na poplave dobro preventivno pripravljeni. Po pomoč in nasvete se največkrat obrnejo na člane Prostovoljnega gasilskega društva Vrbje, katerega delovanje in učinkovitost ob poplavah ocenjujejo kot odlično.
Ključne besede: diplomske naloge, naravna nesreča, poplave, ogroženost, poplavna območja, ozaveščenost prebivalcev
Objavljeno: 09.09.2020; Ogledov: 166; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (611,05 KB)

5.
Občutek varnosti in ogroženosti študentov na delovnem mestu
Adriana Gjergjek, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se navezuje in osredotoča na študente, ki opravljajo študentsko delo, in njihov občutek varnosti in ogroženosti na delu. V prvem delu diplomske naloge je opredeljen pojem dela, ki je temeljni pojem diplomske naloge, študentsko delo pa je kot ena izmed oblik dela. Za lažje razumevanje študentskega dela so v nalogi opredeljeni in razloženi pravni akti in ureditev študentskega dela v Sloveniji, ki se posredno in neposredno navezujejo na študentsko delo. Ker se diplomska naloga navezuje na občutek varnosti in ogroženosti študentov na delovnem mestu, sem poiskala statistične podatke in zakonsko opredelitev varnosti in zdravja pri delu, katero področje ureja Zakon o varnosti in zdravju pri delu [ZVZD-1]. Predstavljene so različne in najpogostejše oblike zlorabe študentskega dela s strani delodajalcev kot tudi s strani študentov ter vpliv študentskega dela na študente. V zadnjem delu teoretičnega dela diplomske naloge je podrobneje predstavljeno nacionalno poročilo raziskave EVROŠTUDENT VI, ki je za družbeni razvoj ključnega pomena, saj iz njega boljše razumemo pogled mladih na izobraževanje in življenje v času šolanja. Izpostavljeni je sedmi sklop poročila, ki zajema glavne ugotovitve o delu študentov in njihov pogled na delo v času študija. V sklopu drugega dela je bila izvedena anketa s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika 1KA. Namen ankete je bil izvedeti, kako se študentje počutijo na delovnem mestu in kakšni so odnosi na delu. V anketi so izprašani imeli možnost predstaviti dogodek, ki je za njih pomenil nevarnost, ter podali odgovore o spoprijemanju z nevarnim dogodkom in posledicami po njem. Rezultati so v večini pokazali pozitivne izkušnje in mnenje o delu in dobro klimo med njimi in drugimi zaposlenimi. Največ slabih izkušenj so doživeli študentje, ki opravljajo delo v strežbi in so tako v neposrednem kontaktu s strankami. V večini primerov so študentje o dogodku obvestili nadrejenega, da uredi zadeve. Le v nekaj primerih so zaradi hujše nevarnosti morali posredovati varnostni organi.
Ključne besede: diplomske naloge, študentsko delo, varnost, ogroženost, študentje, delovno mesto
Objavljeno: 12.06.2020; Ogledov: 371; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

6.
Občutki ogroženosti prebivalcev Škofje Loke ob zaznanih spremembah v okolju
Matej Šubic, Katja Eman, Matevž Bren, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Razprave in objave o vplivu podnebnih sprememb na kakovost življenja ljudi ter njihove morebitne ogroženosti so vedno bolj pogoste, zato je namen prispevka analizirati občutke ogroženosti prebivalcev Občine Škofja Loka zaradi negativnih sprememb v okolju in jih primerjati z občutki prebivalcev Slovenije. Na koncu avtorji na podlagi ugotovitev predlagajo tudi ukrepe za izboljšanje stanja tako na ravni občine kot tudi države. Metode: Škofjo Loko smo izbrali zaradi neposredne bližine bivanja avtorjev in posledičnega dobrega poznavanja samega kraja in dogajanja v njem. Podatke smo zbrali z anketo med prebivalci Škofje Loke v januarju in februarju 2015. Za preverjanje hipotez o varnosti, obveščenosti, vpliva prebivalca na spremembe v okolju in mnenja o resnih zdravstvenih težavah smo uporabili t-test, za preverjanje občutka ogroženosti in ekološke aktivnosti občanov večkratno regresijo in za preverjanje razlik med spoloma diskriminantno analizo. Dobljene rezultate smo primerjali z dognanji raziskave Slovensko javno mnenje 2011. Ugotovitve: Občani Škofje Loke se počutijo najbolj ogrožene zaradi onesnažene vode in prsti. Občani menijo, da niso dovolj obveščeni glede negativnih sprememb v okolju, vendar se počutijo varne v primeru večje ekološke nesreče. Za razliko od državljanov Slovenije občani Škofje Loke menijo, da imajo določen vpliv na odpravljanje negativnih sprememb v okolju. Nazadnje pa smo ugotovili, da je občane strah negativnih sprememb v okolju, vendar se trenutno ne počutijo ogrožene zaradi njih. Omejitve/uporabnost raziskave Uporabili smo priložnostni vzorec občanov (131), zaradi česar rezultatov ne moremo brez zadržkov posploševati na celotno populacijo občanov občine Škofja Loka, a vendarle nam lahko v določeni meri služijo kot pokazatelji dogajanja. Praktična uporabnost: Čeprav je vzorec priložnostni, je vendarle v določeni meri pokazatelj dogajanja v občini in predstavlja dobro izhodišče za obširnejšo študijo na tem območju, saj bi bilo treba izboljšati ukrepe in obveščanje ljudi o okoljskih dejavnikih ogrožanja. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek ponuja uporabna izhodišča za ukrepe v Škofji Loki in nadaljnje raziskovanje občutkov ogroženosti zaradi negativnih sprememb v okolju na lokalni in državni ravni.
Ključne besede: okolje, ekološka kriminaliteta, občutek ogroženost, prebivalci, Škofja Loka
Objavljeno: 20.04.2020; Ogledov: 252; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (414,18 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Obravnava mladostnika v hospitalnem okolju po poskusu samomora
Donna Erjavec, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Hospitalna obravnava mladostnika po poskusu samomora je kompleksen javno-zdravstveni problem. Namen zaključnega dela je predstavitvi vlogo medicinske sestre pri sprejemu mladostnika v bolnišnico, raziskati katera področja se povezujejo v multidiscplinarni obravnavi in na podlagi katerih orodij lahko medicinska sestra oceni samomorilno ogroženost otroka. Metode: Zaključno delo je teoretično in temelji na filozofiji interpretativizma. Opravili smo sistematični pregled znanstvene in strokovne literature v podatkovnih bazah: PUBMED, SAGE Journals in Google Schoolar. Pri raziskovanju smo upoštevali omejitve kot so polna dostopnost člankov ter besedila v dveh izbranih jezikih: slovenščina in angleščina. Iskanje smo omejili na časovno obdobje med 2000 – 2018. V analizo in sintezo smo vključili 9 člankov, ki smo jih opisno predstavili.. Rezultati: Vloga medicinske sestre pri sprejemu mladostnika na oddelek mladostniške in otroške psihiatrije je velika, saj sooblikuje mladostnikov odnos do zdravljenja in mu pomaga v stiski. Multidisciplinarna obravnava vključuje delo pedopsihiatrov, pediatrov, kliničnih psihologov, specialnih pedagogov, defektologov, dietetikov, socialnih delavcev in medicinskih sester. Izpostaviti moremo, da orodja za oceno samomorilne ogroženosti uporabljamo v sklopu celostne klinične obravnave. Diskusija in zaključek: Obravnava mladostnika po poskusu samomora je kompleksna in zahteva individualni, multidisplinarni in holistični pristop. Zdravstvena nega spremlja mladostnika od samega sprejema čez celotno hospitalizacijo in bistveno vpliva na mladostnika. Orodja za oceno samomorilne ogroženosti naj bi bila zastavljena tako, da res dodobra pokrijejo vsa področja, kjer bi se lahko kazala samomorilna ogroženost mladostnika.
Ključne besede: adolescent, samomorilna ogroženost, zdravljenje, bolnišnica, psihiatrična zdravstvena nega
Objavljeno: 17.12.2019; Ogledov: 446; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

8.
Ekološka ogroženost prebivalcev občine Šoštanj
Petra Potočnik, 2019, diplomsko delo

Opis: V današnjem času se malokdo zaveda, kako pomembno je, da ohranjamo našo naravo čisto. Narava je tista, ki nam omogoča, da preživimo. Daje nam zrak, hrano, vodo in vse, kar je potrebno za naše preživetje. Zato je zelo pomembno zavedanje, da je preveliko poseganje v naravno okolje in naravne dobrine ogrožajoče tudi za nas. Nihče se v nečistem okolju ne bo počutil varno, ampak se bo kaj hitro počutil ogroženo. Vse življenje živeti pod velikim oblakom dima in opazovati negativne spremembe, ki se dogajajo v okolju, kjer živimo, vse to nas je privedlo do tega, da smo začeli raziskovati izbrano temo. V diplomski nalogi smo se osredotočili predvsem na ekološko ogroženost prebivalcev občine Šoštanj. Zanimalo nas je, če se prebivalci občine Šoštanj počutijo ogroženo in če svoje občutke povezujejo s Termoelektrarno Šoštanj in Premogovnikom Velenje, ki s pridobivanjem toplotne in električne energije vplivata na okolje ter na ljudi, ki v tem okolju živijo. Podobnih analiz in raziskav na to temo še ni bilo narejenih, oziroma so bile tajne in nikoli dostopne javnosti ter zavržene v pozabo, saj so govorile proti vsem energetskim podjetjem. V diplomski nalogi smo raziskovali tudi zdravje v občini Šoštanj in negativne spremembe, ki se dogajajo v okolju. Zanimalo nas je, ali ljudje opazijo negativne spremembe v okolju in kakšne so te spremembe. V celotni diplomski nalogi se bomo osredotočali predvsem na občino Šoštanj. V prvem delu diplomskega dela so opredeljeni temeljni pojmi, ki se navezujejo na ekološko kriminaliteto in pravni okvir le-te v Sloveniji. Opisane so tudi značilnosti raziskovanega območja in največja termoelektrarna v Sloveniji, Termoelektrarna Šoštanj. Opredeljeno je tudi zdravje in umrljivost v občini Šoštanj. V drugem delu pa smo opredelili dejavnike, ki vplivajo na občutke ogroženosti, in negativne spremembe v okolju ter s pomočjo ankete ugotovili stopnjo ogroženosti prebivalcev občine Šoštanj. Na podlagi pridobljenih podatkov smo lahko sklepali o občutkih ogroženosti v občini Šoštanj in o negativnih spremembah, ki jih ljudje opažajo.
Ključne besede: diplomske naloge, ekološka kriminaliteta, okolje, varnost, ogroženost, negativne spremembe v okolju, občina Šoštanj, Termoelektrarna Šoštanj
Objavljeno: 19.11.2019; Ogledov: 479; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

9.
Občutek in zaznavanje varnosti v lokalni skupnosti občine Vojnik
Ana Lucija Župnek, 2019, diplomsko delo

Opis: Že od rane mladosti smo vajeni, da nam nekdo nudi varnost ter nas brani pred nevarnostmi. V prvih letih življenja nam to varnost zagotavljata starša, kasneje se naučimo, da moramo sami poskrbeti zase, ter da obstajajo različne organizacije, ki nam jo pomagajo zagotavljati. Varnost je ena izmed človekovih največjih dobrin. Tega se premalokrat zavedamo in jo zato prevečkrat jemljemo za samoumevno. V varnem okolju se počutimo zavarovane pred nevarnostmi, ki nam dnevno pretijo s strani različnih dejavnikov. Zaradi vse večjega števila novih vrst kriminalitete nam je varnost postala nujna za nemoteno vsakodnevno življenje. Ljudje se zavedajo, da niso nikjer več stoodstotno varni, vendar jim je lažje, da na to ne mislijo ali pa ne polagajo prevelike pozornosti. Ta strah jim pomagajo zmanjšati različne varnostne institucije ter varnosti ukrepi. Zaradi občutka, da nam vsakodnevno preti nevarnost, smo ljudje postali previdnejši na vseh področjih. Zaradi takih občutkov ljudje pogosteje posegajo po varnostni zaščiti in varovanju. Napredna tehnologija, ki nam omogoča večji nadzor, nam olajša življenje na različnih področjih, hkrati pa nam povzroča tudi večji strah pred kriminaliteto. V diplomski nalogi smo se osredotočili predvsem na varnost v lokalni skupnosti, kakšno je policijsko delo v skupnosti. Razlog, zakaj smo se odločili za takšno temo, je ta, da za lokalno skupnost Vojnik še nismo zasledili analiz in podobnih raziskav s tega področja. Ni znanih podatkov s področja zagotavljanja varnosti v lokalnih skupnostih, preventivnih ukrepov s strani občine ali policije. Zanima nas tudi, kako institucije in lokalna skupnost sodelujejo med sabo in si pomagajo. Celotna diplomska naloga bo osredotočena na občino Vojnik, za katero še ni veliko raziskav in podatkov s področja zagotavljanja varnosti. V prvem delu diplomskega dela so najprej opredeljeni temeljni pojmi, ki se navezujejo na varnost, v drugem delu pa se bomo s pomočjo ankete poglobili, kako varnost dojemajo prebivalci občine. Na podlagi pridobljenih podatkov bomo lahko sklepali o varnosti v občini Vojnik, kako jo dojemajo in občutijo prebivalci, kje se po njihovem mnenju zdi, da bi varnost morali okrepiti. Sklepali bomo lahko tudi o kriminaliteti, ki je zaznana v občini.
Ključne besede: diplomske naloge, policijsko delo v skupnosti, varnost, lokalna skupnost, kriminaliteta, ogroženost, policijsko sodelovanje v lokalni skupnosti
Objavljeno: 15.10.2019; Ogledov: 326; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

10.
Predbolnišnična oskrba pacientov s poškodbo hrbtenjače
Gregor Farič, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: poškodbe hrbtenice predstavljajo 1-2 % vseh poškodb. Pri približno 20 % od teh je prisotna tudi poškodba hrbtenjače. Najpogostejši mehanizmi poškodb so prometne nesreče, padci ter športne in rekreativne aktivnosti. Sposobnost zdravstvenega osebja, da na terenu prepozna poškodbo hrbtenjače igra pomembno vlogo pri pravilni triaži, oskrbi in izidu pacientovega stanja. Namen zaključnega dela je sistematični pregled literature in analiza podatkov obstoječih raziskav o najbolj ogroženem delu populacije in predbolnišnični oskrbi poškodb hrbtenjače. Raziskovalne metode: za sistematični pregled literature smo uporabili podatkovne baze Pub Med, Science Direct, CINAHL in Web Of Science. Iskanje smo izvedli z uporabo Boolovih operaterjev AND in OR ter z naslednjimi ključnimi besedami: prehospital, spinal cord injury, patient in njihovimi sopomenkami. V analizo smo vključili vse vire objavljene med januarjem 2000 in decembrom 2017. V končno analizo je od 837 zadetkov bilo vključenih 10 virov. Rezultati: pri podrobni analizi virov sta bili oblikovani 2 glavni temi, ki opisujeta poškodbo hrbtenjače in predbolnišnično oskrbo, 5 podtem sekundarnega nivoja ter 12 tem primarnega nivoja. Diskusija in zaključek: najpogostejši ugotovljeni mehanizmi poškodb so bili prometne nesreče, padci ter šport in rekreativne dejavnosti. Več poškodovancev je bilo moških, pri prometnih nesrečah so najbolj ogroženi mlajši moški, pri padcih pa ženske in starejši. Cilji predbolnišnične obravnave poškodb hrbtenjače so zmanjšanje možnosti morebitnih zapletov, zmanjšanje nevrološkega deficita in dodatnih poškodb, pravilna ocena in prepoznava poškodbe, ustrezna imobilizacija poškodovanca ter čim hitrejši in varen transport in predaja poškodovanca v ustrezno zdravstveno ustanovo.
Ključne besede: urgenca, reševalci, travma, ogroženost, predbolnišnično okolje
Objavljeno: 14.01.2019; Ogledov: 586; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (503,15 KB)

Iskanje izvedeno v 0.35 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici