| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj kulturne pokrajine na območju k.o. Sv. Trije Kralji
Vesna Dobnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljene naravnogeografske in družbeno geografske značilnosti k.o. Sv Trije Kralji, katera spada k občini Radlje ob Dravi in je del hribovja Kozjak. Glavne značilnosti območja so odmaknjenost, perifernost in neraziskanost. Podrobneje so opisane dejavnosti in procesi, ki vodijo v spreminjanje funkcijske in morfološke podobe kulturne pokrajine v agrarnem obdobju in v industrijskem/postindustrijskem obdobju. Glavni gospodarski dejavnosti v 19. stoletju sta bili ekstenzivno poljedelstvo in živinoreja, ter samooskrbno kmetovanje. V 21. stoletju prevladujeta gozdarstvo in živinoreja ter je značilno modernizirano kmetijstvo. Trend staranja prebivalstva in odseljevanje mladega prebivalstva, sta ključna problema območja, ki posledično vplivata na depopulacijo in propadanje samotnih kmetij.
Ključne besede: kulturna pokrajina, k.o. Sv. Trije Kralji, raba tal, ogozdovanje, ozelenjevanje, prebivalstvo.
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 1770; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (49,47 MB)

2.
Spreminjanje rabe tal v pomurski statistični regiji med letoma 2000 in 2017
Tomaž Koltai, 2017, magistrsko delo

Opis: Delo obravnava spremembe rabe tal v pomurski statistični regiji v obdobju med letoma 2000 in 2017 in odvisnosti teh od izbranih naravnogeografskih in družbenogeografskih kazalcev. Spremembe rabe tal so vrednotene iz vidika izkoriščanja in ohranjanja kmetijskih potencialov regije, ki so med največjimi v Sloveniji. Obravnavane so razlike v splošnih spremembah rabe tal, v smereh sprememb, spremembe v odvisnosti od nadmorskih višin, funkcijskih naklonov, ekspozicij, pedoloških enot, talnega števila, strateško pomembnih območij za kmetijstvo in pridelavo ter v odvisnosti od mikroregij. Pri spremembah so posebej izpostavljene negativne smeri sprememb, ki kažejo izrazite procese ozelenjevanja, zaraščanja, ogozdovanja in pozidave obdelovalnih oblik rabe tal, med katere spadajo njive in vrtovi, vinogradi, sadovnjaki in ostali trajni nasadi. V splošnem se v regiji zmanjšuje število obdelovalnih površin, predvsem njiv z vrtovi in vinogradov, vse bolj pa se širijo neobdelovalne oblike rabe tal, predvsem zemljišča v zaraščanju, gozdovi ter pozidane in sorodne površine. Te spremembe niso v celoti odvisne od naravnogeografskih pogojev, temveč v veliki meri na te vplivajo tudi socio-ekonomski kazalci  gibanje števila prebivalstva, povprečne starosti, indeksa staranja, gibanja števila kmetijskih gospodarstev in gibanje velikosti posestev na kmetijsko gospodarstvo. V splošnem tudi v analizi teh ugotavljamo negativne trende, ki jih lahko povezujemo z neugodnimi trendi v spreminjanju rabe tal.
Ključne besede: raba tal, pomurska statistična regija, obdelovalne površine, naravnogeografski kazalci, ogozdovanje, ozelenjevanje, socio-ekonomski kazalci
Objavljeno: 13.10.2017; Ogledov: 705; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (7,81 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici