| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
KVANTITATIVNO DOLOČANJE REDUKCIJSKIH SLADKORJEV Z DNS REAGENTOM
Sandra Zvonar, 2011, diplomsko delo

Opis: Redukcijski sladkorji so primarni produkt fotosinteze in se uporabljajo za transport molekul za energijo. So vir materialov za tvorbo proteinov, polisaharidov, lipidov in celuloze. Vsebujejo karbonilne skupine, kar pomeni, da delujejo v različnih reakcijah kot redukcijsko sredstvo. Namen te diplomske seminarske naloge je bil poiskati in preizkusiti metodo za kvantitativno določanje redukcijskih sladkorjev v rastlinskem tkivu s pomočjo spektrofotometra SpectroVis. V diplomski seminarski nalogi so podane teoretične osnove o ogljikovih hidratih in spektrofotometriji ter rezultati, analiza in evalvacija preizkusa izbrane metode, ki je najprimernejša za izvajanje na srednjih šolah in fakultetah zaradi izjemne natančnosti, preprostosti in dostopnosti vseh potrebnih materialov in pripomočkov.
Ključne besede: ogljikovi hidrati, redukcijski sladkorji, spektrofotometrija, DNS reagent
Objavljeno: 28.06.2011; Ogledov: 2417; Prenosov: 425
.pdf Celotno besedilo (7,36 MB)

2.
ŠTUDIJ VPLIVA PROCESNIH POGOJEV NA HIDROTERMIČNE REAKCIJE ODPADNE BIOMASE PRI PREDELAVI OLIV S TAGUCHI METODO
Tjaša Sternad, 2012, diplomsko delo

Opis: Olivna biomasa predstavlja vredno surovino za integrirano proizvodnjo baznih kemikalij, goriv in energijo. S pomočjo hidrotermičnih procesov, ki temeljijo na uporabi subkritične vode, smo biomaso pretvorili v različne produkte. Hidrotermične reakcije smo izvajali v HP/HT šaržnem reaktorju. V prvem delu raziskav nas je zanimala sestava olivne biomase (oljčne tropine). Sestavo biomase smo določili po NREL metodah. Določili smo odstotni delež ekstraktivnih snovi, lignina in ogljikovih hidratov ter s pomočjo HPLC določili strukturne ogljikove hidrate. Načrt izvajanja eksperimentov smo pripravili s pomočjo Taguchi metode, ki nam je omogočil minimalno število eksperimentov, glede na število procesnih parametrov in število nivojev. Eksperimentalni rezultati so bili izhodišče za analizo vpliva na izkoristek vodotopnih in aceton topnih produktov, ter na lastnosti in sestavo vodotopne frakcije. Z uporabo spektrofotometrijskih metod smo vodotopnemu ekstraktu določili vsebnost totalnih fenolov, totalnih flavonoidov, taninov ter antioksidativno aktivnost. Načrtovanim eksperimentom smo določili vpliv posameznih procesnih pogojev (temperatura, tlak, razmerje topilo/tropine, dodatek katalizatorja in reakcijski čas) na potek hidrotermične reakcije odpadne olivne biomase. Tega smo se lotili z grafično in statistično analizo ANOVA. Teoretično smo določili optimalne pogoje, ter jih preverili z dodatnimi eksperimenti pri optimalnih pogojih.
Ključne besede: olivna biomasa, hidrotermična reakcija, subkritična voda, izkoristek, totalni fenoli, totalni flavonoidi, tanini, antioksidativna aktivnost, Taguchi metoda, procesni parametri, optimalni pogoji, ekstraktivne snovi, lignin, ogljikovi hidrati.
Objavljeno: 04.10.2012; Ogledov: 1398; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

3.
DOLOČANJE VSEBNOSTI OSNOVNIH HRANILNIH SNOVI V SOJI
Barbara Ljubec, 2015, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je bil ugotoviti kako različni načini pridelave (ekološka, integrirana, konvencionalna in kontrola) vplivajo na hranilno in energijsko vrednost sojinega semena. V raziskavo je bila vključena soja sorte `ES Mentor`, pridelana na polju Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerze v Mariboru. Analiziranih je bilo 8 vzorcev soje. Fizikalno-kemijske analize so obsegale določanje vsebnosti vode s termogravimetrično in gravimetrično metodo, vsebnosti pepela z gravimetrično metodo, vsebnosti maščob z ekstrakcijsko gravimetrično metodo po Soxhletu in vsebnosti celokupnih ogljikovih hidratov s fenol-žveplovo metodo. Različni vzorci soje so vsebovali raznoliko vsebnost hranilnih snovi. Analize so pokazale, da so imeli vsi vzorci najnižjo vsebnost pepela. Najnižjo vsebnost je imel vzorec 221 – 5,18 g/100 g, najvišjo pa vzorec 322 – 5,99 %. Sledila je vsebnost vode, ki je med posameznimi analiziranimi vzorci zelo nihala od 5,59 g/100 g v 221 do 6,89 g/100 g v vzorcu 422. Vzorci soje so vsebovali od 13,06 g/100 g v 122 do 15,20 g/100 g v 322 maščob. Vsebnost totalnih ogljikovih hidratov se je gibala med 35,66 g/100 g v vzorcu 322 do 46,85 g/100 g v vzorcu 422. Na podlagi določene vsebnosti maščob, vode, pepela in totalnih ogljikovih hidratov smo izračunali vsebnost beljakovin. Najmanj beljakovin je vseboval vzorec 422 – 26,50 g/100 g, največ pa 121 - 37,23 g/100 g. Vrednost in delež energije je bil sorazmeren s količino vsebovanega makrohranila. V analiziranih vzorcih soje so največjo energijsko vrednost in energijski delež imeli totalni ogljikovi hidrati (606,23 kJ–796,47 kJ; 33,85 %–44,67 %), nato beljakovine (536,08 kJ–796,47 kJ; 25,27 %–35,79 %) in najmanj maščobe (483,36 kJ–562,40 kJ; 27,35 %–31,40 % ). Povprečne energijske vrednosti 100 g vzorca se niso bistveno razlikovale (1755,69 kJ–1809,82 kJ).
Ključne besede: soja, pridelovalni sistem, beljakovine, maščobe, ogljikovi hidrati, pepel, voda, energijska vrednost
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 1109; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

4.
DOLOČANJE SKUPNIH OGLJIKOVIH HIDRATOV V PIVU
Neja Tevž, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je razvoj in vpeljava UV-VIS sprektrofotometrično metode za določanje skupnih ogljikovih hidratov v pivu. Vpeljali smo jo z namenom, ker morajo biti po novi evropski zakonodaji za označevanje živil in pijač, vse hranilne vrednosti živil in pijač jasno podane na emabalaži le teh. Metoda temelji na merjenju absorbance kompleksa antrona in prisotnih ogljikovih hidratov v pivu pri 625 nm, z uporabo eksternega standarda. Eden izmed namenov diplomskega dela je tudi validacija metode, ki je podana z nekaterimi osnovnimi parametri, kot so natančnost, točnost, obnovljivost, ponovljivost, heteroscedastičnost, mejo določljivosti (LOQ) in mejo zaznavnosti (LOD), za katero pa smo že na začetku dela ugotovili, da je ni potrebno določevati, saj je v vseh realnih vzorcih koncentracija analita tako visoka, da je dosti nad mejo določljivosti in pade v naše merilno območje. Z izdelavo umeritvene krivulje smo potrdili, da je merilno območje metode ustrezno linearno na širšem območju, od 5-125 mg/l in ne le od 20-80 mg/L, kot je to podano v osnovni metodi. Z optimizacijo metode smo preverili čas obstojnosti barvnega kompleksa in čas segrevanja raztopin. Preverili smo ali je pomembno vzorce pred delom ohlajati, in ali je pred vsakim merjenjem potrebna priprava svežega reagenta. Posneli smo tudi spektre čiste raztopine reagenta in vzorca, kjer smo pokazali, da sam reagent absorbira pri drugi valovni dolžini, kot vzorec, kjer je razvit barvni kompleks in s tem potrdili selektivnost metode.
Ključne besede: spektrofotometrija, ogljikovi hidrati, pivo, validacija, antron
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 878; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (5,50 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici