| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 68
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv okolja na izmerjeno vrednost kapnometrije v predbolnišnični obravnavi
Tahi Globačnik, 2024, magistrsko delo

Opis: Povzetek Uvod: V predbolnišnični nujni medicinski pomoči se nemalokrat zgodi, da je potrebno bolniku nuditi dihalno podporo zaradi resnosti njegovega zdravstvenega stanja. Kapnometrija je uporabna tudi za preverjanje ustrezne namestitve sapnične cevke, oceno pljučne ventilacije, perfuzije itd. Poznamo več tehnologij merjenja delnega tlaka O2 v izdihanem zraku, vendar niso vse primerne za uporabo v predbolnišnični oskrbi bolnika. Metode: V magistrskem delu smo raziskali vpliv okolice na izmerjeno vrednost delnega tlaka ogljikovega dioksida v izdihanem zraku in opredelili njegovo uporabnost v predbolnišnični oskrbi bolnika. Z uporabo deskriptivne metode smo zbrali in analizirali podatke, s pomočjo eksplikativne metode pa iskali zveze med zanesljivostjo medicinske tehnologije in različnimi življenjskimi pogoji. Raziskavo smo opravili s prenosnim monitorjem – defibrilatorjem, ki podpira tehnologijo neposrednega vzorčenja izdihanega zraka s CO2 senzorjem. V raziskavo smo vključili podatke, ki so bili narejeni v treh prostorih z različno temperaturo in vsebnostjo vlage v zraku. Podatke smo pridobili z metodo opazovanja. Rezultati: Na podlagi raziskave, ki smo jo izvedli v treh različnih okoljih smo dokazali, da se pomembne spremembe začnejo kazati okoli pete minute raziskave in se stopnjujejo do desete minute, v okolju z visoko zračno vlažnostjo in nizko temperaturo okolja. Razprava in sklep: Zanimalo nas je, kdaj in če pride do pomembnih razlik v izmerjeni vrednosti kapnometrije, kar smo dokazali in se opredelili, da je tehnologija posrednega vzorčenja v hladnem in vlažnem okolju primernejša in zanesljivejša metoda merjenja kapnometrije. 
Ključne besede: neposredno vzorčenje, ogljikov dioksid, senzor, kapnografija, kapnometer
Objavljeno v DKUM: 26.03.2024; Ogledov: 207; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

2.
Aktivnost intracelularnih encimov iz gob z antikancerogenim delovanjem : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Kaja Gajšt, 2023, diplomsko delo

Opis: Zdravilne gobe se zaradi bogate sestave z bioaktivnimi spojinami, ki izkazujejo spekter zdravilnih lastnosti, vedno bolj uveljavljajo kot naravni vir zdravilnih učinkovin. Več raziskav dokazuje, da zdravilne gobe, kot sta Pleurotus ostreatus in Ganoderma lucidum, vsebujejo antioksidativne učinkovine. Diplomsko delo opisuje pridobivanje intracelularnih encimov iz razraščenih micelijev P. ostreatus in G. lucidum s homogeniziranjem in z izpostavljanjem v superkritičnem ogljikovem dioksidu (SC CO2). Osredotočili smo se na encime z antioksidativnim delovanjem, in sicer superoksid dismutazo, katalazo in peroksidazo ter proučevali njihovo aktivnost v pripravljenih vzorcih, ki smo jih pridobili iz gob z uporabo različnih metod za pridobivanje intracelularnih encimov. Zanimal nas je vpliv posamezne metode za pridobitev intracelularnih komponent iz micelija gob (homogenizacija ali izpostavitev v SC CO2) in uporabljenih parametrov (čas izpostavitve in tlak; v primeru uporabe SC CO2) na koncentracijo proteinov in aktivnost navedenih encimov v pridobljenih vzorcih. Rezultati kažejo, da smo tako z uporabo homogenizatorja kakor tudi z izpostavitvijo micelija gob v SC CO2 uspešno odprli glivne celice saj smo v teh vzorcih določili višjo koncentracijo proteinov kot v primeru klasične ekstrakcije micelija gliv s pufrom (primerjalni vzorec). V vzorcih pridobljenih s homogenizacijo oz. izpostavljanjem v SC CO2 smo določili višjo aktivnost superoksid dismutaze in prisotnost katalaze, medtem ko je bila aktivnost peoksidaze nižja kot v primerjalnem vzorcu. Najvišjo aktivnost encimov smo zaznali v vzorcih, ki so bili izpostavljeni v SC CO2 pri 200 bar 5 ur. Ugotovili smo, da koncentracija proteinov v vzorcih s časom homogeniziranja in inkubiranja v SC CO2 ter z naraščanjem tlaka z izpostavitvijo v SC CO2 narašča.
Ključne besede: antioksidativni encimi, odpiranje celic, superkritični ogljikov dioksid, homogeniziranje, Ganoderma lucidum, Pleurotus ostreatus
Objavljeno v DKUM: 11.09.2023; Ogledov: 473; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (3,31 MB)

3.
Ekstrakcija hmelja (Humulus lupulus L.) s sub- in superkritičnimi fluidi : doktorska disertacija
Katja Bizaj, 2023, doktorska disertacija

Opis: Glavni namen raziskav v okviru doktorske disertacije je bil opraviti preliminarne raziskave ekstrakcij z različnimi topili in pridobiti podatke za potrebe načrtovanja industrijske postavitve superkritične ekstrakcije hmelja. Delo sestoji iz treh delov. Prvi del se osredotoča na preučitev hmeljnih kultivarjev v Sloveniji in na značilnosti svetovnega trga. Drugi del disertacije preučuje učinkovitost ekstrakcije hmelja z različnimi topili pod sub- in superkritičnimi pogoji delovanja. Topila so bila izbrana glede na njihovo različno polarnost. CO2, propan in SF6 so bili uporabljeni kot nepolarna topila, DME pa kot polarno topilo. Še posebej sta nas zanimala DME in SF6, saj še nobena študija ni preučevala postopka ekstrakcije hmelja z uporabo teh dveh topil. Pri enakih pogojih delovanja so bila topila v različnih stanjih. Delovni parametri so bili 50 bar, 100 bar in 150 bar ter 20 °C, 40 °C, 60 °C in 80 °C za vsa topila. Za postopek ekstrakcije smo uporabili semi-kontinuirni ekstrakcijski postopek, kjer smo raziskovali vpliv ekstrakcijskih parametrov na izkoristek ekstrakcije ter kvaliteto dobljenega ekstrakta. Matematični model, ki temelji na drugem Fickovem zakonu, je dobro opisal eksperimentalne rezultate ekstrakcij. V vseh 27 vzorcih ekstraktov smo določili vsebnost α- in β-kislin z uporabo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti (HPLC). Na koncentracijo mehkih kislin v hmeljnih ekstraktih so v veliki meri vplivali vrsta topila ter temperatura in tlak, uporabljena med ekstrakcijo. Rezultati kažejo, da sta bila CO2 in propan po topnosti približno enakovredna DME, medtem ko je bil SF6 pri enakih pogojih zelo slabo topilo za ekstrakcijo hmeljevih smol. V nadaljevanju smo ocenili vsebnost eteričnih olj in fenilnega flavonoida ksantohumola (XN) v ekstraktih hmelja. Za določanje vsebnosti XN v ekstraktih je bila uporabljena HPLC metoda. Dobljeni rezultati so pokazali, da je bila najvišja koncentracija XN ugotovljena v ekstraktih, pridobljenih z DME. Za analizo eteričnih olj v ekstraktih, povezanih z izrazitim vonjem, je bila izvedena parna destilacija ekstraktov in uporabljena GC analiza. Hmeljno olje, pridobljeno z ekstrakti CO2 pri specifičnih pogojih, je imelo najvišjo relativno koncentracijo linalola, β-kariofilena in α-humulena, olje, pridobljeno z ekstrakti propana, pa je imelo najvišjo vsebnost vseh drugih petih izbranih sestavin (mircena, geraniola, farnezena, α-selinena in δ-kadinena). Relativna vsebnost preiskovanih sestavin eteričnega olja v izvlečkih DME je bila podobna kot v izvlečkih iz propana. S pospešenim testom staranja ekstraktov smo proučili vpliv zraka (oksidacije) in temperature na njihovo skladiščno obstojnost ter ugotavljali razliko vsebnosti α- in β-kislin, XN in EO pri specifičnih pogojih ekstrakcij. Zadnji del doktorske disertacije predlaga načrtovanje procesa CO2 ekstrakcije in ekonomsko analizo investicije. V ta namen smo naredili zasnovo »scale-up« postopka in optimizirali postopek CO2 ekstrakcije. Za separacijske procese smo razvili model prenosa snovi med trdno in tekočo fazo, obogateno z znanjem termodinamike, transportnih pojavov in masno bilanco. Z ozirom, da postaja produktno inženirstvo izredno aktualno za tehnološki razvoj, potrebuje vso zahtevno znanstveno in strokovno podlago. Določili smo karakteristike posameznih procesnih enot in ocenili vrednosti investicije. Ovrednotili smo obratovalne stroške in stroške pogonskih sredstev, kamor spada časovni delež obratovanja, stroške električne energije, stroške pare in stroške hladilne vode. Glede na situacijo v hmeljarstvu smo določili stroške hmelja. Na trgu se stekajo informacije o ponudbi in povpraševanju in tu se - glede na splet tržnih dogajanj - oblikuje tudi cena hmelja. Glede na sam proces ekstrakcije smo določili tudi stroške dela ter ovrednotili prihodke od prodaje ekstrakta. Naredili smo finančno analizo s kriteriji za odločanje o sprejemljivosti investicije.
Ključne besede: hmelj (Humulus lupulus L.), sub- in superkritična ekstrakcija, ogljikov dioksid, propan, dimetil eter, žveplov heksafluorid, eterično olje hmelja, CO2 ekstrakcija, finančna analiza
Objavljeno v DKUM: 06.03.2023; Ogledov: 697; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (5,88 MB)

4.
Pregled in ocena tehnologij zajema co2 iz dimnih plinov toplarne daljinskega ogrevanja : diplomsko delo
Etjan Kiralj, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena problematika globalnega segrevanja, podnebnih sprememb in doprinos CO2 k temu. Kot ukrep za zmanjšanje izpustov emisij CO2 so podrobneje predstavljene tehnologije za zajemanje CO2 iz dimnih plinov naprav v energetskem sektorju. Kot referenčna toplarna je bil obravnavan proizvodni obrat podjetja Energetike Maribor. Ker je v povezavi s to tehnologijo veliko negotovosti, predvsem iz vidika stroškov, se je pripravil računski model, s katerim je mogoče oceniti padec izkoristka proizvodnje koristne energije, stroške zajemanja CO2 in potrebo po dodatni energiji.
Ključne besede: ogljikov dioksid, emisije, toplogredni plini, zajemanje CO2, absorpcija, termična predelava odpadkov, zemeljski plin, ločevanje plinov
Objavljeno v DKUM: 12.09.2022; Ogledov: 548; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (2,96 MB)

5.
Ozelenitev voznega parka v podjetju avtoprevozništvo uroš škrinjar s.p.
Anja Perušič, 2021, diplomsko delo/naloga

Opis: V začetku diplomske naloge, smo najprej predstavili izbrani problem, ki smo ga podrobneje opisali. Nadaljevali smo s cilji in tezami, ki smo jih določili in predstavili, sledile so predpostavke in omejitve, ki smo jih predstavili, ter na koncu določili metode dela, ki smo jih uporabljali pri celotnem raziskovanju. Sledilo je poglavje teoretične osnove, kjer smo najprej na kratko predstavili logistiko in zeleno logistiko, ki je pomembna za izbrano temo, potem je bilo napisanega nekaj o zgodovini in pridobivanju nafte ter gibanju cen goriva. Sledilo je poglavje okoljski vidik, kjer smo predstavili emisijske standarde EURO ter toplogredne pline, ki so še kako pomembni za izbrano temo, ter predstavili emisije CO2, ki jih izpuščajo določena prevozna sredstva. Na koncu so bile predstavljene različne trajnostne tehnologije, kot so električna vozila, vozila na plin itd. V naslednjem poglavju smo najprej predstavili podjetje ter tovorna vozila v njem (vozni park). Pri tem smo s pridobljenimi podatki iz leta 2019 izračunali povprečno porabo goriva, stroške goriva in količino izpuščenega CO2 za vsako tovorno vozilo posebej. Zadnje poglavje se je navezovalo na predloge in rešitve, kjer smo poiskali primerna alternativna tovorna vozila, ki bi zamenjala trenutna. Slednja smo izbrali na podlagi pridobljenih izračunov. Na koncu smo še za vsako predlagano alternativno tovorno vozilo izračunali čas povračila naložbe, pri čemer smo z izračuni prikazali, v kolikem času bi se podjetju povrnila investicija v nova altnernativna tovorna vozila v primeru, da bi se podjetje odločilo za zamenjavo.
Ključne besede: onesnaževanje okolja, CO2 – ogljikov dioksid, podjetje Avtoprevozništvo Uroš Škrinjar s.p., ozelenitev voznega parka, nova alternativna tovorna vozila, prihranki novih alternativnih tovornih vozi
Objavljeno v DKUM: 30.11.2021; Ogledov: 948; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

6.
Izračun ogljičnega odtisa podjetja AJM okna-vrata-senčila d.o.o. s poudarkom na transport, ogrevanje in porabo električne energije
Tilen Herinek, 2021, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo obravnava izračun ogljičnega odtisa podjetja AJM. Diplomsko delo predstavi podjetje AJM, njihov vozni park, njihove posloven enote in zastopništvo, porabo električne energije in ogrevanje ter izračun ogljičnega odtisa. Z izračunom ogljičnega odtisa smo lahko pokazali vpliv podjetja na okolje in glede na rezultate podali predloge in izboljšave za zmanjšanje ogljičnega odtisa podjetja.
Ključne besede: 1. ogljični odtis, 2. transport, 3. električna energija, 4. ogrevanje, 5. ogljikov dioksid
Objavljeno v DKUM: 30.11.2021; Ogledov: 938; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (805,00 KB)

7.
Proizvodnja sečnine iz odpadnih plinov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Eva Rozman, 2021, diplomsko delo

Opis: Onesnaževanje okolja z odpadki in odpadnimi plini postaja vse večji problem. K zmanjševanju onesnaževanja lahko pripomoremo s ponovno uporabo odpadkov in odpadnih plinov, s čimer zmanjšamo količino nakopičenih smeti in izboljšamo kakovost zraka. Sečnino industrijsko proizvajamo iz amonijaka in ogljikovega dioksida, pri čemer slednjega lahko pridobimo iz odpadnih plinov, ki nastajajo pri gorenju fosilnih goriv v termoelektrarnah. S pridobivanjem surovin iz odpadnih plinov preprečujemo nadaljnje onesnaženje okolja in zmanjšamo porabo osnovnih surovin. Namen diplomske naloge je izdelati simulacijo proizvodnje sečnine iz odpadnega plina ter določiti optimalno temperaturo in tlak. Simulacije proizvodnega procesa so narejene z računalniškim programom Aspen Plus. Rezultati kažejo, da s povišanjem tlaka in znižanjem temperature povišamo presnovo v reaktorju. Optimalni pogoji poleg presnove izboljšajo proces tudi z ekonomskega vidika, saj z manjšimi stroški in ob manjši količini vhodnih surovin proizvedemo več sečnine.
Ključne besede: sečnina, odpadni plini, Aspen Plus, ogljikov dioksid, ponovna uporaba
Objavljeno v DKUM: 22.09.2021; Ogledov: 1299; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

8.
Modeliranje ogljičnega odtisa metilirane melaminske smole : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Borut Solina, 2021, diplomsko delo

Opis: Podnebne spremembe in globalno segrevanje sodita med glavne probleme na svetu, zato države in podjetja stremijo k temu, da bi preprečila ali vsaj zmanjšala vzroke teh pojavov. Eden izmed načinov za dosego tega cilja je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v industriji, zato smo v diplomskem delu v sodelovanju s podjetjem Melamin iz Kočevja razvili model za ocenjevanje ogljičnega odtisa za produkt metilirano melaminsko smolo heksametoksimetilol melamin. Za osnovo smo uporabili metodologijo ISCC+ in v izračun vključili emisije toplogrednih plinov, ki nastajajo pri transportu kemikalij in proizvodnji produkta in ne za celotni življenjski cikel izdelka. Za to metodologijo smo se odločili zaradi pobude podjetja Melamin. Za transport smo ugotovili, da je iz vidika ogljičnega odtisa najbolj ugodno, da se na kopnem kemikalije prevažajo z železniškim transportom namesto s cestnim in preko morij z ladijskim prevozom namesto letalskim. Pri proizvodnji produkta smo ugotovili, da je za zmanjšanje ogljičnega odtisa potrebno kemikalije, pridobljene iz fosilnih virov, zamenjati s kemikalijami, pridobljenimi iz bioosnovanih virov. Primerjali smo metanol na osnovi fosilnih virov z biometanolom iz podjetij BioMCN in Sodra. Količina nastalih emisij v proizvodnji z uporabo metanola na osnovi fosilnih virov je bila 3,88 tCO2eq/tprod. Če smo uporabili biometanol iz podjetja BioMCN, se je ogljični odtis zmanjša na 3,40 tCO2eq/tprod, medtem ko so z biometanolom podjetja Sodra bile emisije še nižje in sicer 3,05 tCO2eq/tprod. Pomembno je tudi, da se vsaj del porabljene elektrike proizvaja iz nefosilnih virov, kot je denimo lesna biomasa, saj se s tem zelo zmanjša ogljični odtis. Podjetje pridobiva 25 % električne energije iz lesne biomase in s tem zmanjša ogljični odtis zaradi porabe elektrike za 22,14 % v primerjavi s celotnim odjemom iz omrežja.
Ključne besede: ogljični odtis, ogljikov dioksid, transport, proizvodnja, emisija, metilirana melaminska smola
Objavljeno v DKUM: 22.09.2021; Ogledov: 866; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

9.
Gospodarjenje na travinju za ogljik in učinkovita raba dušika iz gnojevke
Branko Kramberger, Miran Podvršnik, 2021

Opis: Povečane koncentracije toplogrednih plinov v atmosferi vodijo v segrevanje planeta. Z gospodarjenjem na travinju lahko vplivamo na vezavo ogljika v organsko snov travniških tal in s tem zmanjšujemo koncentracije toplogrednega CO2 v ozračju. Po uvodnih poglavjih so v znanstveni monografiji analizirani vplivi gnojenja, kjer je poseben poudarek na učinkoviti rabi N iz gnojevke. Opisani so sodobni načini obnove travinja in za pridelovanje krme najpomembnejše rastline, ki tvorijo rušo. Delo zaključujejo načini rabe ruše, ki omogočajo ohranjanje ali povečevanje organskega ogljika v travniških tleh.
Ključne besede: gospodarjenje na travinju, gnojenje, ogljikov dioksid, organski ogljik, tla, travinje
Objavljeno v DKUM: 29.07.2021; Ogledov: 1185; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (145,96 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Stabilnost lizocima pri ekstremnih pogojih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Lucija Dolinšek, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preučevali vpliv SC CO2 na aktivnost prostega in imobiliziranega encima lizocim ob spreminjanju različnih parametrov, kot so tlak, temperatura in čas izpostavitve. Za primerjavo smo proučili tudi vpliv temperature in časa izpostavitve na stabilnost obeh oblik encima pri atmosferskem tlaku. Analizirali smo prosti in imobilizirani encim brez nosilca v obliki CLEAs. Namen diplomske naloge je bilo določiti optimalne pogoje za izpostavitev prostega encima in CLEAs v SC CO2 z morebitno hiperaktivacijo encima. Koncentracijo celokupnih proteinov smo določili z Bradfordovo metodo. S pomočjo UV-Vis spektrofotometra smo prostemu in imobiliziranemu encimu določili prisotnost celokupnih proteinov in aktivnost lizocima. Delež vode v vzorcih smo proučevali s pomočjo tehtanja mikrocentifugirk z vzorcem, in sicer pred in po izpostavitvi v SC CO2. Rezultati prikazujejo ugoden vpliv SC CO2 na aktivnost prostega in imobiliziranega encima, saj se je aktivnost obeh encimov po izpostavitvi v SC CO2 zvišala. Ugotovili smo, da je imobiliziran encim bolj stabilen kot prosti encim, kar se še posebej vidi pri ekstremnih pogojih (višja temperatura in tlak izpostavitve) in daljšem času izpostavitve v SC CO2. Z višanjem temperature in tlaka izpostavitve je prišlo do upada deleža vode v CLEAs.
Ključne besede: lizocim, superkritični ogljikov dioksid, zamreženi encimski skupki, aktivnost in stabilnost lizocima
Objavljeno v DKUM: 26.07.2021; Ogledov: 1298; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

Iskanje izvedeno v 4.59 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici