| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 64
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Ozelenitev voznega parka v podjetju avtoprevozništvo uroš škrinjar s.p.
Anja Perušič, 2021, diplomsko delo/naloga

Opis: V začetku diplomske naloge, smo najprej predstavili izbrani problem, ki smo ga podrobneje opisali. Nadaljevali smo s cilji in tezami, ki smo jih določili in predstavili, sledile so predpostavke in omejitve, ki smo jih predstavili, ter na koncu določili metode dela, ki smo jih uporabljali pri celotnem raziskovanju. Sledilo je poglavje teoretične osnove, kjer smo najprej na kratko predstavili logistiko in zeleno logistiko, ki je pomembna za izbrano temo, potem je bilo napisanega nekaj o zgodovini in pridobivanju nafte ter gibanju cen goriva. Sledilo je poglavje okoljski vidik, kjer smo predstavili emisijske standarde EURO ter toplogredne pline, ki so še kako pomembni za izbrano temo, ter predstavili emisije CO2, ki jih izpuščajo določena prevozna sredstva. Na koncu so bile predstavljene različne trajnostne tehnologije, kot so električna vozila, vozila na plin itd. V naslednjem poglavju smo najprej predstavili podjetje ter tovorna vozila v njem (vozni park). Pri tem smo s pridobljenimi podatki iz leta 2019 izračunali povprečno porabo goriva, stroške goriva in količino izpuščenega CO2 za vsako tovorno vozilo posebej. Zadnje poglavje se je navezovalo na predloge in rešitve, kjer smo poiskali primerna alternativna tovorna vozila, ki bi zamenjala trenutna. Slednja smo izbrali na podlagi pridobljenih izračunov. Na koncu smo še za vsako predlagano alternativno tovorno vozilo izračunali čas povračila naložbe, pri čemer smo z izračuni prikazali, v kolikem času bi se podjetju povrnila investicija v nova altnernativna tovorna vozila v primeru, da bi se podjetje odločilo za zamenjavo.
Ključne besede: onesnaževanje okolja, CO2 – ogljikov dioksid, podjetje Avtoprevozništvo Uroš Škrinjar s.p., ozelenitev voznega parka, nova alternativna tovorna vozila, prihranki novih alternativnih tovornih vozi
Objavljeno: 30.11.2021; Ogledov: 55; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

2.
Izračun ogljičnega odtisa podjetja AJM okna-vrata-senčila d.o.o. s poudarkom na transport, ogrevanje in porabo električne energije
Tilen Herinek, 2021, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo obravnava izračun ogljičnega odtisa podjetja AJM. Diplomsko delo predstavi podjetje AJM, njihov vozni park, njihove posloven enote in zastopništvo, porabo električne energije in ogrevanje ter izračun ogljičnega odtisa. Z izračunom ogljičnega odtisa smo lahko pokazali vpliv podjetja na okolje in glede na rezultate podali predloge in izboljšave za zmanjšanje ogljičnega odtisa podjetja.
Ključne besede: 1. ogljični odtis, 2. transport, 3. električna energija, 4. ogrevanje, 5. ogljikov dioksid
Objavljeno: 30.11.2021; Ogledov: 31; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (805,00 KB)

3.
Proizvodnja sečnine iz odpadnih plinov
Eva Rozman, 2021, diplomsko delo

Opis: Onesnaževanje okolja z odpadki in odpadnimi plini postaja vse večji problem. K zmanjševanju onesnaževanja lahko pripomoremo s ponovno uporabo odpadkov in odpadnih plinov, s čimer zmanjšamo količino nakopičenih smeti in izboljšamo kakovost zraka. Sečnino industrijsko proizvajamo iz amonijaka in ogljikovega dioksida, pri čemer slednjega lahko pridobimo iz odpadnih plinov, ki nastajajo pri gorenju fosilnih goriv v termoelektrarnah. S pridobivanjem surovin iz odpadnih plinov preprečujemo nadaljnje onesnaženje okolja in zmanjšamo porabo osnovnih surovin. Namen diplomske naloge je izdelati simulacijo proizvodnje sečnine iz odpadnega plina ter določiti optimalno temperaturo in tlak. Simulacije proizvodnega procesa so narejene z računalniškim programom Aspen Plus. Rezultati kažejo, da s povišanjem tlaka in znižanjem temperature povišamo presnovo v reaktorju. Optimalni pogoji poleg presnove izboljšajo proces tudi z ekonomskega vidika, saj z manjšimi stroški in ob manjši količini vhodnih surovin proizvedemo več sečnine.
Ključne besede: sečnina, odpadni plini, Aspen Plus, ogljikov dioksid, ponovna uporaba
Objavljeno: 22.09.2021; Ogledov: 114; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

4.
Modeliranje ogljičnega odtisa metilirane melaminske smole
Borut Solina, 2021, diplomsko delo

Opis: Podnebne spremembe in globalno segrevanje sodita med glavne probleme na svetu, zato države in podjetja stremijo k temu, da bi preprečila ali vsaj zmanjšala vzroke teh pojavov. Eden izmed načinov za dosego tega cilja je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v industriji, zato smo v diplomskem delu v sodelovanju s podjetjem Melamin iz Kočevja razvili model za ocenjevanje ogljičnega odtisa za produkt metilirano melaminsko smolo heksametoksimetilol melamin. Za osnovo smo uporabili metodologijo ISCC+ in v izračun vključili emisije toplogrednih plinov, ki nastajajo pri transportu kemikalij in proizvodnji produkta in ne za celotni življenjski cikel izdelka. Za to metodologijo smo se odločili zaradi pobude podjetja Melamin. Za transport smo ugotovili, da je iz vidika ogljičnega odtisa najbolj ugodno, da se na kopnem kemikalije prevažajo z železniškim transportom namesto s cestnim in preko morij z ladijskim prevozom namesto letalskim. Pri proizvodnji produkta smo ugotovili, da je za zmanjšanje ogljičnega odtisa potrebno kemikalije, pridobljene iz fosilnih virov, zamenjati s kemikalijami, pridobljenimi iz bioosnovanih virov. Primerjali smo metanol na osnovi fosilnih virov z biometanolom iz podjetij BioMCN in Sodra. Količina nastalih emisij v proizvodnji z uporabo metanola na osnovi fosilnih virov je bila 3,88 tCO2eq/tprod. Če smo uporabili biometanol iz podjetja BioMCN, se je ogljični odtis zmanjša na 3,40 tCO2eq/tprod, medtem ko so z biometanolom podjetja Sodra bile emisije še nižje in sicer 3,05 tCO2eq/tprod. Pomembno je tudi, da se vsaj del porabljene elektrike proizvaja iz nefosilnih virov, kot je denimo lesna biomasa, saj se s tem zelo zmanjša ogljični odtis. Podjetje pridobiva 25 % električne energije iz lesne biomase in s tem zmanjša ogljični odtis zaradi porabe elektrike za 22,14 % v primerjavi s celotnim odjemom iz omrežja.
Ključne besede: ogljični odtis, ogljikov dioksid, transport, proizvodnja, emisija, metilirana melaminska smola
Objavljeno: 22.09.2021; Ogledov: 69; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

5.
Gospodarjenje na travinju za ogljik in učinkovita raba dušika iz gnojevke
Branko Kramberger, Miran Podvršnik, 2021

Opis: Povečane koncentracije toplogrednih plinov v atmosferi vodijo v segrevanje planeta. Z gospodarjenjem na travinju lahko vplivamo na vezavo ogljika v organsko snov travniških tal in s tem zmanjšujemo koncentracije toplogrednega CO2 v ozračju. Po uvodnih poglavjih so v znanstveni monografiji analizirani vplivi gnojenja, kjer je poseben poudarek na učinkoviti rabi N iz gnojevke. Opisani so sodobni načini obnove travinja in za pridelovanje krme najpomembnejše rastline, ki tvorijo rušo. Delo zaključujejo načini rabe ruše, ki omogočajo ohranjanje ali povečevanje organskega ogljika v travniških tleh.
Ključne besede: gospodarjenje na travinju, gnojenje, ogljikov dioksid, organski ogljik, tla, travinje
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 265; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (145,96 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Stabilnost lizocima pri ekstremnih pogojih
Lucija Dolinšek, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preučevali vpliv SC CO2 na aktivnost prostega in imobiliziranega encima lizocim ob spreminjanju različnih parametrov, kot so tlak, temperatura in čas izpostavitve. Za primerjavo smo proučili tudi vpliv temperature in časa izpostavitve na stabilnost obeh oblik encima pri atmosferskem tlaku. Analizirali smo prosti in imobilizirani encim brez nosilca v obliki CLEAs. Namen diplomske naloge je bilo določiti optimalne pogoje za izpostavitev prostega encima in CLEAs v SC CO2 z morebitno hiperaktivacijo encima. Koncentracijo celokupnih proteinov smo določili z Bradfordovo metodo. S pomočjo UV-Vis spektrofotometra smo prostemu in imobiliziranemu encimu določili prisotnost celokupnih proteinov in aktivnost lizocima. Delež vode v vzorcih smo proučevali s pomočjo tehtanja mikrocentifugirk z vzorcem, in sicer pred in po izpostavitvi v SC CO2. Rezultati prikazujejo ugoden vpliv SC CO2 na aktivnost prostega in imobiliziranega encima, saj se je aktivnost obeh encimov po izpostavitvi v SC CO2 zvišala. Ugotovili smo, da je imobiliziran encim bolj stabilen kot prosti encim, kar se še posebej vidi pri ekstremnih pogojih (višja temperatura in tlak izpostavitve) in daljšem času izpostavitve v SC CO2. Z višanjem temperature in tlaka izpostavitve je prišlo do upada deleža vode v CLEAs.
Ključne besede: lizocim, superkritični ogljikov dioksid, zamreženi encimski skupki, aktivnost in stabilnost lizocima
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 341; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

7.
Potencial platooninga za zmanjšanje porabe goriv in emisij co2
Matija Sitar Močnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Transportni sektor se danes sooča z vse strožjim zaostrovanjem predpisov s področja izpustov okolju škodljivih emisij, kar je panogo transporta prisilo v prevzemanje novih pristopov. Platooning je perspektivna tehnologija predvsem zaradi potenciala, ki ga takšna rešitev prinaša na področju varnosti v prometu, bolj tekočega odvijanja prometa, porabe goriva in na področju onesnaževanja okolja. Prav zaradi tega smo v našem delu naredili pregled prometne politike na ravni Evropske unije, na kratko predstavili relevantne predpise s področja cestnega prometa in varovanja okolja ter pregledali, kako je avtonomna vožnja opredeljena v zakonodaji. Nadalje smo predstavili delovanje platooninga in primere dobrih praks oziroma prvih testiranj te tehnologije v vsakdanjih razmerah. Na koncu smo naredili še izračune, kako bi uporaba platooninga v vsakdanu vplivala na porabo goriva in izpuste emisij ogljikovega dioksida tako v evropskem kot tudi v slovenskem sektorju cestnega tovornega prometa. Ugotovili smo, da je platooning vsekakor perspektivna tehnologija, saj pripomore k zniževanju porabe goriva, kakor tudi k zniževanju emisij ogljikovega dioksida, poleg tega pa pozitivno vpliva na prometno varnost in pretočnost prometa.
Ključne besede: promet, platooning, emisije, ogljikov dioksid, poraba goriva
Objavljeno: 06.07.2021; Ogledov: 228; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

8.
Optimiranje inaktivacije encimov v graham moki
Domen Petrič, 2020, diplomsko delo

Opis: Moka je živilo, ki ga najdemo v vsakem gospodinjstvu in je v vsakodnevni uporabi. Proučili smo vpliv različnih parametrov, ki vplivajo na inaktivacijo encimov v moki z uporabo superkritičnega ogljikovega dioksida (SC CO2) (čas izpostavitve moke v SC CO2, tlak in dekompresija). Graham moko smo izpostavili v SC CO2 pri različnih pogojih z namenom inaktivacije encimov, ki so prisotni v moki. S pomočjo SC CO2 smo inaktivirali 5 različnih encimov. Stopnjo inaktivacije encimov smo določili na osnovi aktivnosti določenega encima pred in po izpostavitvi v SC CO2. Dokazali smo, da se aktivnost encimov in s tem tudi koncentracija celokupnih proteinov znižuje z naraščanjem časa in tlaka izpostavitve moke v SC CO2.
Ključne besede: α-amilaza, lipaza, peroksidaza, proteaza, polifenol oksidaza, encimi, superkritični ogljikov dioksid, inaktivacija, graham moka
Objavljeno: 13.10.2020; Ogledov: 381; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

9.
Priprava poroznih biomaterialov
Laura Gruškovnjak, 2020, diplomsko delo

Opis: Tkivo v človeškem telesu se lahko zaradi različnih poškodb, nesreč ali bolezni poškoduje, zato se vsak dan opravi veliko število operacijskih posegov s katerimi se to tkivo popravi oziroma nadomesti. Do nedavnega je večina teh posegov obsegala presaditev tkiv ali celotnih organov, v zadnjem desetletju pa se vse več uporabljajo biološki nadomestki, imenovani biomateriali oziroma celična ogrodja. Njihova prednost je v tem, da so biorazgradljivi, torej se po dokončani funkciji v telesu sami razgradijo in ni potrebno ponovno posegati v pacientovo telo. Prav tako pa se za celična ogrodja zahteva visoka poroznost in povezanost por s katerimi se spodbudi rast novih tkiv. Pri regeneraciji kostnega tkiva se največkrat kot biomateriali uporabljajo polisaharidi, ki imajo vrsto koristnih lastnosti predvsem biokompatibilnost in bioaktivnost. V okviru diplomske naloge smo s postopkom sušenja z zamrzovanjem pripravili različne biomateriale. Kot polisaharide smo uporabili natrijev alginat, hitozan, guar, ksantan, dekstran in karboksimetil hitozan. Uspešno sintetiziranim biomaterialom smo določili poroznost in proučili nabrekanje v fosfatnem pufru. S pomočjo elektronskega vrstičnega mikroskopa smo posneli pore v notranjosti materiala in s pomočjo FTIR analize dokazali vsebnost vseh komponent v končnem celičnem ogrodju. Kontaktne kote biomaterialov smo izračunali s pomočjo računalniškega programa Image J. S tem smo dobili podatek o hidrofobnosti oziroma hidrofilnosti biomateriala. Prav tako smo biomaterialom dodali naravno komponento, ki se nahaja v človeških kosteh, hidroksiapatit, in preučili njegov vpliv na lastnosti prvotnih celičnih ogrodij. Ker pa je zrela kost sestavljena iz dveh tkiv, mehkejše in trdnejše, smo s pomočjo superkritičnega ogljikovega dioksida pripravili biomaterial iz sintetičnega biorazgradljivega poliestra polikaprolaktona. To ogrodje je zaradi drugačne priprave trdnejše, a manj porozno. Skupaj z mehkejšim ogrodjem pripravljenim z liofilizacijo, ki je posledično zaradi namakanja v kalcijevem kloridu bolj porozno, tvorita večslojni biomaterial za aplikacije kostnega inženiringa.
Ključne besede: polisaharidi, polikaprolakton, porozni biomateriali, hidroksiapatit, liofilizacija, superkritični ogljikov dioksid
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 340; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (4,09 MB)

10.
Stabilnost lakaze v SC CO2
Mihaela Švec, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo zajema študijo stabilnosti encima lakaze v neraztopljeni obliki (praškasti obliki) in raztopljenega v pufru v superkritičnem ogljikovem dioksidu (SC CO2). Pri tem smo uporabljali šaržni reaktor, v katerem je bil encim izpostavljen SC CO2 pri različnih pogojih. Proučili smo kakšen vpliv ima izpostavitev obeh oblik lakaz v SC CO2 pri različnih temperaturah in tlakih. Ugotovili smo, da na stabilnost lakaze v SC CO2 vpliva tako tlak kot temperatura. Večji vpliv na preostalo aktivnost ima temperatura, saj smo pri višji temperaturi izpostavitve vzorcev v SC CO2 zasledili večji upad v preostali aktivnosti neglede na izbrani tlak. Izkazalo se je, da je lakaza v praškasti obliki bolj stabilna v SC CO2 kot lakaza raztopljena v pufru.
Ključne besede: Trametes versicolor, encim, lakaza, stabilnost lakaze, superkritični ogljikov dioksid, encimski aktivnostni test
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 260; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici