| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pregled področja in statistična obdelava podatkov iz dosedanjih raziskav o črnem ogljiku
Špela Kovše, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Črni ogljik (v nadaljevanju: ČO) je eden izmed glavnih onesnaževalcev zraka, ki prispeva tudi k pospešenem segrevanju ozračja. Prav zaradi tega je ČO v zadnjih letih postal glavna tematika številnih raziskav. V tej diplomski nalogi bodo predstavljeni zaključki in statistični podatki pregleda 188 znanstvenih študij in raziskav avtorjev z vsega sveta, ki so bile do sedaj narejene na področju raziskovanja ČO. Vse študije, uporabljene v tej nalogi, so bile pridobljene na spletni bazi Web of Science (v nadaljevanju: WoS) (»Web of Science Core Collection« [Clarivate Analytics], b.d.). Narejena je bila tabela, ki je vsebovala podatke o pregledanih člankih, prikazovala identificirane faktorje študije ter tako omogočila globok vpogled v raziskovanje ČO. Naslednji korak je vključeval statistično obdelavo in analizo zbranih podatkov s pomočjo dveh računalniških orodij, glavni cilj pa je bil ugotoviti, kako raziskovanje ČO variira in se razlikuje; v različnih delih sveta, na različnih lokacijah izvajanja raziskav, v smislu korelacije ČO z okoljskimi izzivi oziroma s tematikami, ki so najbolj pogoste v okviru raziskovanja delcev ČO.
Ključne besede: črni ogljik, pregled literature, pregledna analiza, statistika, parametri
Objavljeno: 06.01.2020; Ogledov: 348; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

2.
Porazdelitev črnega ogljika glede na prometne tokove v Mestni občini Celje
Gregor Šipek, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Onesnaževanje okolja zaradi cestnega prometa je zelo pereča tema na globalni ravni, vedno več poudarka pa pridobiva tudi na lokalni ravni. Glavno onesnaževalo predstavlja ogljikov dioksid, ki se mu v zadnjem obdobju pridružujejo tako imenovani PM delci, med katerimi posebej izstopajoči delci predstavljajo tako imenovani črni ogljik. Meritve koncentracij črnega ogljika smo na Fakulteti za logistiko, v sodelovanju s podjetjem Aerosol in Mestno občino Celje, opravljali v spomladanskem obdobju leta 2017 in v zimskem obdobju leta 2017/2018. Statične meritve smo opravljali na različnih merilnih mestih v Celju, ki velja za eno najbolj onesnaženih in s PM delci obremenjenih mest v Sloveniji. Cestni promet predstavlja enega od glavnih virov onesnaženja s črnim ogljikom, zato ga lahko uvrstimo v eno izmed področij tveganj. V magistrskem delu smo raziskovali porazdelitev koncentracij črnega ogljika, vpliv padavin in vetra na gibanje koncentracij črnega ogljika ter črni ogljik analizirali in ga predstavili kot tveganje oziroma grožnjo nacionalni varnosti na podlagi Resolucije o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije.
Ključne besede: črni ogljik, meritve, Mestna občina Celje, promet, tveganje
Objavljeno: 24.01.2019; Ogledov: 578; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (4,93 MB)

3.
Meritve črnega ogljika
Luka Herman, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomska naloga temelji na primerjavi rezultatov meritev črnega ogljika na dveh paralelnih kolesarskih poteh v Mestni občini Celje. Pri tem prva izmed obeh poti poteka vzdolž Mariborske ceste, ki velja za eno izmed najbolj prometno obremenjenih, drugo pa smo začrtali sami po poti, za katero smo predvidevali, da bo manj onesnažena in časovno krajša. Da smo to lahko storili, smo morali tudi podrobneje preučiti celjsko cestno omrežje, njegovo gostoto in kategorizacijo, obenem pa opisati potek glavnih prometnic v občini. Po zaključeni analizi opravljenih meritev smo ugotovili, da je bilo povprečje koncentracij črnega ogljika na celotni alternativni poti malce manj kot 3.000 ng/m3, medtem ko je na Mariborski poti znašalo malce manj kot 5.000 ng/m3. Kljub temu moramo poudariti, da smo visoke vrednosti v obliki vrhov zabeležili na obeh poteh, vendar so bili ti na Mariborski poti pogostejši. Obe poti smo tudi prekolesarili in ugotovili, da je alternativna za približno minuto hitrejša od Mariborske. Tako lahko potrdimo, da je kolesarje možno preusmeriti na hitrejšo alternativno pot, na kateri so izpostavljeni manjšemu onesnaženju. Po preučevanju cest v Celju smo ugotovili tudi, da bi pri ureditvi alternativne poti morala sodelovati prav Mestna občina Celje.
Ključne besede: črni ogljik, onesnaženje, meritve črnega ogljika, Mestna občina Celje, alternativne kolesarske poti
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 798; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (4,09 MB)

4.
Obdelava tekstilnih materialov z ogljikom, pridobljenim iz sladkorja
Sara Barber, 2018, magistrsko delo

Opis: Pri posameznih zaščitnih oblačilih ciljamo na zadostno odvajanje površinskega (elektrostatičnega) naboja za kar so se v preteklosti uporabljala predvsem kovinska vlakna. V sodobnem času pa se vedno bolj uveljavlja ogljik, ki ga uporabljamo kot osnovo za izdelavo ogljikovih vlaken, kakor tudi kot surovino, primerno za nanos na tekstilni material, saj je prevodnost ogljika podobna prevodnosti kovin. Za obdelavo tekstilnih materialov, ki temeljijo na sodobnih pristopih, so torej zanimive obdelave z ogljikom. Z njegovo vgraditvijo lahko dosežemo dobro odvajanje električnega naboja z njihove površine, kakor tudi druge lastnosti, kot npr., hidrofobnost, itd. V tem pogledu sta kot tekstilna substrata še posebej zanimiva bombaž in poliester, saj sta osnovna materiala za izdelavo delovnih zaščitnih oblačil. Odvisno od namembnosti se uporabljata, bodisi kot samostojni surovini v oblačilu, bodi v mešanici v različnih razmerjih. Neželen vzporedni učinek vgraditve ogljika je črna oz. kovinska barva vlaken, zato je uporaba ogljika z namenom doseganja antistatično delujočih materialov omejena v glavnem na zelo specifična oblačila. Pričujoče delo temelji na obdelavi substratov iz bombaža, poliestra in mešanici teh surovin z ogljikovimi delci, pridobljenimi z dehidracijo jedilnega sladkorja v kombinaciji z zelenim čajem in železovim (III) hidratom kot katalizatorjem z namenom doseči dobro odvajanje površinskega naboja s površine tekstilnega materiala. Predpostavili smo, da bo le-to izboljšano, v kolikor bo obdelovalni kopeli dodano vezivno sredstvo, ki bi naj povezalo posamezne ogljikove delce med seboj in na ta način izboljšalo funkcionalnost obdelanih substratov v primerjavi z materiali, obdelanimi izključno z ogljikovimi delci. Z namenom preveriti učinkovitost obdelave, so bile v praktičnem delu uporabljene različne metode s katerimi smo želeli dobiti vpogled v videz delcev, kakor tudi v topografijo materialov pred in po obdelavi, za kar je bila uporabljena SEM analiza. Metoda DLS je bila uporabljena z namenom proučiti velikost in stabilnost delcev, prisotnih v posamezni obdelovalni kopeli, merjenje električne prevodnosti/upornosti pa z namenom proučiti sposobnost tekstilnega materiala v smislu samega odvajanja površinskega naboja s površine obdelanega substrata. Vsaka obdelava tekstilnih materialov z ogljikovimi delci se lahko odraža kot izrazita sprememba barvnega tona, zato je bila le-ta spektrofotometrično ovrednotena, prav tako pa tudi nagnjenost obdelanih materialov k gorenju. Rezultati raziskave so pokazali zelo perspektivne rezultate še posebej v primeru, ko je bilo obdelovalni kopeli dodano vezivno sredstvo.
Ključne besede: Sladkor, zeleni čaj, ogljik, antistatičnost, bombaž, poliester
Objavljeno: 05.07.2018; Ogledov: 480; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

5.
Ugotavljanje izpolnjevanja pogojev odlaganja komunalnih odpadkov težke frakcije po mehansko biološki obdelavi
Mojca Plevnik Žnidarec, 2016, magistrsko delo

Opis: Količine ustvarjenih mešanih komunalnih odpadkov so zelo velike in jih povezujemo z nihanjem družbenega bruto proizvoda neke države. V zadnjem času zahteve in predpisi na področju ravnanja z odpadki narekujejo nekatere ukrepe, ki jih je potrebno striktno upoštevati. Velik poudarek je na tem, da je potrebno odpadke predelati, preden se odložijo kot preostanek odpadkov na odlagališču za nenevarne odpadke. Velik delež zbranih odpadkov bi se moral reciklirati. Ena izmed možnosti predelave odpadkov je mehansko biološka obdelava. Le-ta bi morala z mehanskimi in biološkimi procesi zagotoviti bistveno zmanjšanje volumna odpadkov, kakor tudi izstop biostabilne kompostirane kakor tudi težke frakcije, ki morata ustrezati zakonskim predpisom za odlaganje na odlagališču za nenevarne odpadke. V delu je prikazana raziskava strukture odpadkov na samem vstopu v mehansko biološko obdelavo v RCERO Celje. Spremljali smo njihov masni tok skozi proces biološke obdelave, ki daje kot produkt procesa kompostirano frakcijo. Vzporedno nastaja z mehanskimi procesi obdelave tudi težka frakcija. S kemijskimi analizami smo ugotavljali ali obe frakciji dosegata zakonsko predpisane vrednosti TOC, AT4 in kurilne vrednosti in ali s tem zadostujeta pogojem za odlaganje. Prav posebej nas je zanimala struktura organskega ogljika, zato smo s s sejalno anlizo obeh frakcij raziskali ali na njegovo vrednost vpliva slab biološki razkroj, kot posledica nezaključenega procesa razgradnje v biološki obdelavi ali pa je vzrok v prisotnosti plastike. Z opravljenimi analizami smo ugotovili, da nobena od frakcij, niti kompostirana niti težka, ne izpolnjujeta potrebnih pogojev za odlaganje na odlagališču preostanka odpadkov.
Ključne besede: mešani komunalni odpadki, ravnanje z odpadki, mehansko biološka obdelava, težka frakcija, celotni organski ogljik
Objavljeno: 07.10.2016; Ogledov: 1169; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (3,49 MB)

6.
Africa and the carbon cycle
2011, zbornik

Ključne besede: ogljik, toplogredni plini, emisije, vegetacija, globalno segrevanje, Afrika
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 423; Prenosov: 32
URL Povezava na celotno besedilo

7.
RAZVOJ METOD ZA DOLOČANJE FOS/TAC VREDNOSTI ZA SPREMLJANJE STABILNOSTI PROCESA PRESNOVE V BIOPLINSKIH NAPRAVAH
Petra Brunec, 2014, diplomsko delo

Opis: Obnovljivi viri energije imajo dandanes vse pomembnejšo vlogo pri oskrbi z energijo ter zmanjševanju obremenjevanja okolja. Bioplin postaja v zadnjem obdobju vse pomembnejši na področju izkoriščanja alternativne energije v svetu in pri nas. Proizvodnja električne in toplotne energije iz bioplina postaja ena najpomembnejših oblik uporabe bioplina, v prihodnosti pa se bodo možnosti uporabe še razširile. Proces nastajanja bioplina je posledica povezanih procesnih korakov, pri katerih se prvotna snov stalno deli na manjše enote. V vsak posamezni korak so vključene specifične skupine mikroorganizmov. Bioplin kot zmes plinov nastaja z anaerobno presnovo organskih snovi oziroma odpadkov v enostavnejše komponente. Pridobivamo ga lahko skoraj iz vseh organskih materialov, ki vsebujejo zadosten delež ogljika. Vsebuje največ 50 - 70 % metana, 30 - 40 % oglikovega dioksida, vodikovega sulfida, amonijak ter dušik. Učinkovitost in stabilnost anaerobne presnove v bioplinski napravah je odvisna od nekaterih ključnih parametrov, zato je bistvenega pomena, da se ti parametri redno spremljajo, saj le s tem ustvarjamo primerne pogoje za anaerobne mikroorganizme. Delež proizvedenega bioplina je odvisen od vstopnih organskih snovi, vrednosti pH, FOS/TAC vrednosti, temperature, zadrževalnega časa v reaktorju, od prisotnosti in količine inhibitorjev, vrste procesa in izvedbe bioplinske naprave. V tem diplomskem delu bomo poskušali razviti in izboljšati različne metode za določitev FOS/TAC vrednosti, s pomočjo pripravljenih standardnih raztopin. FOS/TAC vrednost opisuje vsebnost hlapnih maščobnih kislin glede na skupni anorganski ogljik oziroma pufersko kapaciteto karbonata. Povečano razmerje označuje zakisanost fermentorja. Med potekom fermentacije se bakterije preobremenijo in dodatek vhodnega substrata mora biti omejen. S pomočjo meritev FOS/TAC vrednosti lahko enostavno spremljamo potek fermentacije ter nadzorujemo dodajanje vhodnih substratov.
Ključne besede: FOS/TAC, hlapne maščobne kisline, skupni anorganski ogljik, puferska kapaciteta karbonata, bioplin, anaerobna presnova, metan
Objavljeno: 23.06.2014; Ogledov: 1580; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (3,30 MB)

8.
Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici