SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Nizkoogljična družba v Sloveniji
Simon Petek, 2012, diplomsko delo

Opis: Pojem nizkoogljična družba je v Sloveniji med manj znanimi pojmi. Da bomo postali nizkoogljična družba, bo treba še veliko postoriti, na kar nas opozarjajo tudi strokovnjaki. Glede zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov je bilo na globalnih podnebnih pogajanjih povedano že veliko. Ena prvih svetovnih zavez v zvezi s tem je Kjotski protokol, v katerem so se zavzeli za preprečitev nevarnega poseganja v podnebni sistem. Tako so v diplomskem delu predstavljena globalna podnebna pogajanja, predstavljeno pa je tudi, kako bomo prišli do nizkoogljične družbe. Slovenija ima kot majhna država in polnopravna članica Evropske unije odlične priložnosti in možnosti, da postane nizkoogljična družba, saj imamo veliko naravnih bogastev in obnovljivih energetskih virov. Obnovljivi viri energije, ki jih v Sloveniji lahko izkoriščamo, so sonce, veter, biomasa, energija vodotokov in geotermalna energija. Vsi ti viri so v diplomskem delu tudi predstavljeni. Velik problem med drugim predstavljajo odpadki, ki jih je treba ločevati in v največji možni meri tudi reciklirati. V diplomskem delu je predstavljen primer, kako za to skrbijo v občini Ormož. Slovenija je nadpovprečno gozdnata evropska država, zato je treba bolj izkoristiti les, ki nam je na voljo. V pričujočem delu je predstavljeno tudi varovanje okolja v avtomobilski industriji in vedno bolj popularni, vendar še vedno predragi električni avtomobili. V Sloveniji imamo tudi Center odličnosti nizkoogljičnih tehnologij, katerega namen je ustvarjanje novih tehnologij, ki bodo omogočile prehod Slovenije na nizkoogljično družbo. Pomembno vlogo pri prehodu na nizkoogljično družbo pa ima izobraževanje. Vsak posameznik si lahko izračuna svoj ogljični odtis, tako je tudi na podlagi anket izračunan povprečni ogljični odtis posameznika.
Ključne besede: nizkoogljična družba, podnebna pogajanja, alternativni viri energije, odpadki, gozdovi, ogljični odtis.
Objavljeno: 11.07.2012; Ogledov: 1357; Prenosov: 171
.pdf Polno besedilo (3,22 MB)

2.
OGLJIČNI ODTIS FINANČNIH USTANOV
Marina Krošel, 2012, diplomsko delo

Opis: Ogljični odtis je v svetu vse bolj razširjen in tudi pri nas že uporabljen izračun, ki ga uporabljajo tako podjetja, organizacije, vladne in javne ustanove. Zaradi vedno večjega zavedanja vseh negativnih posledic, ki jih toplogredni plini puščajo za sabo, pa ogljični odtis pridobiva tudi na pomembnosti. Za izračun le-tega so predpisani standardi, ki se uporabljajo, sekundarne baze podatkov, načini poročanja izračunov in komuniciranja z javnostjo. Zavedati se moramo tudi pomanjkljivosti, ki jih ogljični odtis nosi s sabo, in sicer, da ta izračun upošteva le delček negativnih vplivov emisij na okolje. V diplomskem delu sem opredelila zahteve nizkoogljične družbe in gospodarstva, opisala vire nastajanja toplogrednih plinov ter njihov vpliv na okolje, opisala metodologijo določevanja ogljičnega odtisa, ugotovila pomen le-tega za podjetja in druge organizacije, primerjala ogljična odtisa dveh bank in ugotovila zakaj prihaja do razlik med njima. S tem sem potrdila hipoteze, da je ogljični odtis odvisen od velikosti finančne institucije, razširjenosti e-poslovanja banke, da je cena okoljskih dajatev, ki jo institucija plačuje odvisna od države, v kateri se nahaja, da bo ogljični odtis v prihodnje vse bolj razširjen, da imajo institucije kot so banke, največji delež izpustov toplogrednih plinov zaradi mobilnosti, ogrevanja v kurilni sezoni in razsvetljave ter da je možno tudi v bankah zmanjševati ogljični odtis z različnimi ukrepi. S primerjalno analizo Svetovne banke in Evropske investicijske banke je bila ugotovljena pomembnost točnosti uporabe podatkov pri izračunavanju ogljičnega odtisa, primerjave metod izračunavanja, interpretacije rezultatov in možni načini zmanjševanja toplogrednih plinov.
Ključne besede: Nizkoogljična družba, ogljični odtis, toplogredni plini, finančne ustanove
Objavljeno: 16.10.2012; Ogledov: 1386; Prenosov: 305
.pdf Polno besedilo (516,00 KB)

3.
Uporaba bioplina v prometu
Nejc Hočevar, 2013, diplomsko delo

Opis: Bioplin pridobivamo z anaerobno fermentacijo v bioplinarnah iz organskih snovi. Prečiščen in obogaten bioplin imenujemo biometan. Skladiščenega v jeklenkah pod tlakom 250 barov ga je mogoče uporabiti kot pogonsko gorivo v vozilih. Ker je v primerjavi z ostalimi gorivi pridobljen iz obnovljivega vira – pri kurjenju nastaja samo ogljikov dioksid in vodna para, ostalih izpušnih plinov pa je zelo malo – predstavlja zelo čisto alternativno gorivo. To je razvidno iz daljše življenjske dobe katalizatorjev ter okoljskega oziroma ogljičnega odtisa, ki je zelo nizek. Ker se v Sloveniji proizvedeni bioplin porabi izključno za pridobivanje električne in toplotne energije, je uporaba v prometu omejena samo na vozila na metan, ki uporabljajo zemeljski plin. Vendar je tudi teh, na žalost, zanemarljivo malo. Vendar pa prihodnost ni tako slaba, saj bi se investicije v ta vir energije hitro povrnile, hkrati pa bi z njegovo uporabo povečali energetsko neodvisnost Slovenije.
Ključne besede: bioplin, katalizatorji, ogljični odtis, vozila na metan
Objavljeno: 25.06.2013; Ogledov: 860; Prenosov: 110
.pdf Polno besedilo (819,98 KB)

4.
Poznavanje ogljičnega odtisa v slovenskih organizacijah
Sandra Vindiš, 2013, diplomsko delo

Opis: Podnebne spremembe in globalno segrevanje sta dandanes dve izmed glavnih skrbi v svetu, za njuno blaženje pa se sprejema veliko ukrepov. Vse bolj razširjeno postaja izračunavanje ogljičnega odtisa, ki prikaže izpuste emisij CO2 in drugih toplogrednih plinov. V našem diplomskem delu smo želeli preveriti, v kolikšni meri si ogljični odtis izračunavajo raznovrstne slovenske organizacije in kakšen je njihov pogled na skrb za okolje. Do ugotovitev smo prišli z analizo rezultatov ankete, v kateri so sodelovale različne slovenske organizacije Ugotovitve so pokazale, da se organizacije za izračun ogljičnega odtisa odločajo v manjšini, vendar se večina zaveda, kako pomembna je skrb za okolje. Prav tako smo ugotovili, da organizacije že sprejemajo ukrepe, ki bi pripomogli k zmanjšanju emisij, vendar je še vedno precej takih, ki še niso sprejeli nikakršnih ukrepov. Ugotovitve so tudi pokazale, da se za izračun ogljičnega odtisa odločajo večje (nad 250 zaposlenih) in starejše organizacije (stare nad 20 let).
Ključne besede: podnebne spremembe, globalno segrevanje, ogljični odtis, slovenske organizacije.
Objavljeno: 21.10.2013; Ogledov: 659; Prenosov: 247
.pdf Polno besedilo (981,09 KB)

5.
Razširjen celoviti energetski pregled javnega podjetja za distribucijo energentov
Urban Hribernik, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavan celoviti energetski pregled podjetja, ki se ukvarja z distribucijo in dobavo energentov mestu Maribor. Za diplomsko delo je bilo pregledano in obravnavano energetsko stanje podjetja in sicer porabe električne energije, zemeljskega plina, vode, goriv za vozila ter pisarniškega materiala za določitev ogljičnega odtisa. Za vse omenjene sklope je narejen pregled glavnih porabnikov. V diplomskem delu je zajeto dvoletno obdobje porabe omenjenih sklopov ter predlog za učinkovitejšo rabo energije ter pisarniškega materiala. Diplomsko delo je izvedeno po navodilih »Priročnika za izvajalce energetskih pregledov«. Energetski pregled je bil izveden zaradi pregleda stroškov navedenih sklopov in za lažjo določitev ter nato izvedbo ukrepov za zmanjšanje teh stroškov in ogljičnega odtisa podjetja.
Ključne besede: energetski pregled, ogljični odtis, učinkovita raba energije.
Objavljeno: 17.10.2013; Ogledov: 849; Prenosov: 28
URL Polno besedilo (1,35 MB)

6.
Primerjalna analiza pristopov zmanjševanja emisij CO2 v podjetjih
Milena Pogorevc, 2016, magistrsko delo

Opis: Hiter razvoj tehnologij in potrošniški način življenja prinašata velika tveganja podnebnih sprememb v globalnem okolju, zaradi česar je potrebno zmanjšati emisije toplogrednih plinov, ki neposredno vplivajo na učinek tople grede in s tem prispevajo h globalnemu segrevanju ter vplivajo na podnebni sistem. Globalno prizadevanje za zniževanje emisij toplogrednih plinov in trajnostni razvoj sta postali poglavitni nalogi politike Evropske unije v boju proti podnebnim spremembam. V nalogi predstavljamo razsežnost problema podnebnih sprememb, mednarodno prizadevanje za reševanje podnebnih sprememb ter različne pristope za zmanjševanje emisij CO2 oziroma toplogrednih plinov v podjetjih. Podrobneje predstavljamo sistem Evropske unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov v Sloveniji in določevanje ogljičnega odtisa za organizacijo. V empiričnem delu smo opravili celovito oceno dveh pristopov zniževanja emisij CO2 oziroma toplogrednih plinov: sistema za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov v Evropski uniji in določevanja ogljičnega odtisa za organizacije. Na podlagi opravljenih SWOT analiz smo opravili primerjalno analizo obeh pristopov ter preučili, kako se pristopa medsebojno dopolnjujeta. Ogljični odtis organizacije ponazarja količine emisij CO2 in drugih toplogrednih plinov, ki jih neposredno ali posredno povzroča organizacija. Predstavlja prostovoljni instrument, s katerim organizacije zmanjšujejo svoj negativni vpliv na okolje. Zaradi velike razsežnosti problema podnebnih sprememb postaja v zadnjih letih vse bolj priljubljen. Iz rezultatov opravljene ekstrapolacije trenda, ki se sicer lahko, zaradi zunanjih dejavnikov, tudi spremeni, smo ob določenih omejitvah glede dostopnosti podatkov napovedali naraščanje poročanja o emisijah toplogrednih plinov tudi v prihodnosti. Sistem za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov v Evropski uniji, ki za nekatera podjetja predstavlja obvezen pristop za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, trenutno zaradi nizke cene emisijskih kuponov ni zadostni spodbujevalec za naložbe v nizkoogljične tehnologije. Nizka cena kuponov je tudi v preteklosti za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov v Evropski uniji predstavljala za sistem veliko težavo. Na podlagi izsledkov opravljene raziskave o preverljivosti in primerljivosti pridobljenih podatkov obeh pristopov ugotavljamo, da je za zagotovitev preverljivih in primerljivih pridobljenih podatkov in s tem širšo uporabo rezultatov posameznih pristopov potrebno natančno določiti metodologijo za izvajanje posameznega pristopa. Področje sistema za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov v Evropski uniji je zakonsko urejeno, z uveljavljeno metodologijo, ki zagotavlja preverljive in primerljive podatke. Za izračun ogljičnega odtisa so bile na mednarodni ravni na različnih ravneh razvite številne metodologije in modeli, zato je potrebno za preverljive in primerljive rezultate natančno in jasno določiti merila, predpostavke in omejitve za njegov izračun. Eden najbolj uveljavljenih standardov, ki daje podrobna navodila o metodah izračuna, je GHG Protocol: A corporate accounting and reporting standard. Oba preučevana pristopa se medsebojno sinergijsko dopolnjujeta ter ob natančnem in doslednem izvajanju uspešno pripomoreta k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov v organizaciji.
Ključne besede: podnebne spremembe, toplogredni plini, ogljični odtis organizacije, sistem za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov v Evropski uniji, SWOT analiza
Objavljeno: 12.12.2016; Ogledov: 220; Prenosov: 32
.pdf Polno besedilo (1,39 MB)

7.
MODEL OGLJIČNEGA ODTISA TELEKOMUNIKACIJSKEGA PODJETJA IN OCENA STROŠKOV OGLJIKA
Saša Tompa, 2016, magistrsko delo

Opis: Številni primeri iz prakse in analize potrjujejo ključno povezavo med uspešnostjo podjetja in okoljskim delovanjem le-tega. Ogljični odtis organizacije in ogljični odtis za proizvode oziroma storitve sta ena izmed možnosti za okoljsko ozaveščanje podjetja, uporabnikov proizvodov ter storitev podjetja. Ogljični odtis (angl. »Carbon footprint«) je seštevek toplogrednih plinov, ki jih je neposredno in posredno povzročil posameznik, organizacija, dogodek ali proizvod in je izražen kot ekvivalent ogljikovega dioksida (CO2-ekv). Izračun ogljičnega odtisa je za podjetje koristen zaradi upravljanja z emisijami toplogrednih plinov (TGP), nižanja stroškov, primerjave emisij med podjetji v panogi ter zaradi poročanja tretjim osebam. Glavni cilj magistrske naloge je postavitev modela ogljičnega odtisa za telekomunikacijsko podjetje po mednarodno uveljavljeni metodologiji GHG Protocol. V ta namen smo ugotavljali emisije TGP po procesih oz. aktivnostih v izbranem podjetju in ugotovili, katerim virom emisij TGP velja posvetiti še posebno pozornost. Ogljični odtis je smiselno primerjati s podjetji v panogi, zato smo opravili primerjavo kazalnikov ogljične intenzivnosti z nekaterimi IKT podjetji v Evropi. Rezultat dela je prikaz korakov pri določevanju ogljičnega odtisa ter sam izračun. Izračun ogljičnega odtisa je pokazal, da v vseh treh poslovnih letih prispeva največ emisij TGP raba električne energije. Prevozi zaposlenih v službo in nazaj, uporaba lastnih avtomobilov podjetja za transport ter ogrevanje prostorov predstavljajo naslednje večje povzročitelje emisij TGP. Razveseljivo pa je dejstvo, da smo ugotovili negativen trend oz. zmanjševanje količin emisij TGP v poslovnih letih. V pričujoči raziskavi gre za poskus postavitve modela za določevanje ogljičnega odtisa. Na izračunan ogljični odtis vplivajo predpostavke in omejitve v modelu. Zaradi tega so lahko končni rezultati ogljičnega odtisa iz tega vidika pogojno veljavni. Količine emisij TGP običajno dobijo dodatni pomen za podjetje, če postane to zanj neposreden strošek. Emisije TGP v večini primerov za gospodarstvo še vedno pomenijo eksternalije ali negativne zunanje posledice, ki se jih še ne plačuje v takšni meri, kot bi bilo potrebno. Eno izmed možnosti za boj proti podnebnim spremembam predstavlja koncept določevanja t.im. cene ogljika (angl. carbon price). Cena ogljika je znesek, ki mora biti plačan za izpust vsake tone CO2-ekv v ozračje. Tako s pojmom stroški ogljika (angl. carbon cost) obravnavamo stroške emisij TGP, kar predstavlja vrednotenje emisij TGP v finančnem smislu. Številna podjetja, ki pričakujejo prihodnjo regulacijo emisij TGP, že vključujejo stroške ogljika v procese odločanja s pomočjo notranje, interne ali senčne cene ogljika. To daje slutiti, da se podjetja že pripravljajo na svet z omejitvami in cenami za emisije TGP. Zato izpostavljamo uporabo interne cene ogljika ter izračun stroškov ogljika v podjetništvu kot proaktiven pristop k obvladovanju stroškov. Finančno razsežnot emisij TGP prikazujemo z izračunom stroškov ogljika.
Ključne besede: emisije TGP, ogljični odtis, IKT panoga, GHG Protocol, interna cena ogljika, stroški ogljika.
Objavljeno: 09.09.2016; Ogledov: 225; Prenosov: 32
.pdf Polno besedilo (1,48 MB)

8.
Aplikacija modela za izračun ogljičnega odtisa pekarskega izdelka v trgovskem podjetju
Lucija Kavkler, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Na vseh področjih delovanja se vse bolj izraža potreba po zmanjšanju negativnih vplivov na okolje. Emisije toplogrednih plinov kot posledica netrajnostne rabe virov naj bi bile tesno povezane s podnebnimi spremembami, ki so eden od ključnih izzivov 21. stoletja. V zadnjem času številne raziskave navajajo pomembne povezave med poslovanjem podjetij, emisijami toplogrednih plinov v celotnem življenjskem ciklu izdelka in podnebnimi spremembami. Eno izmed orodij za merjenje okoljskega vpliva izdelka v njegovem celotnem življenjskem ciklu je izračun ogljičnega odtisa izdelka. Ta ovrednoti emisije toplogrednih plinov v celotnem življenjskem ciklu izdelka ter nam pomaga razumeti, v kolikšni meri posamezne dejavnosti v življenjskem ciklu izdelka prispevajo k ogljičnemu odtisu, in poiskati možnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Teoretični del magistrskega dela vsebuje predstavitev podnebnih sprememb, trajnostne rabe virov, družbene odgovornosti podjetij, ogljičnega odtisa in trajnostnih oskrbnih verig. Predstavljene so novejše ugotovitve iz znanstvenih in strokovnih virov, ki poleg teoretičnega razumevanja ogljičnega odtisa izdelka zagotavljajo smernice in izhodišča za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje, znižanje stroškov poslovanja in izboljšanje konkurenčnosti podjetij. V magistrskem delu je predstavljen izračun ogljičnega odtisa pekarskega izdelka trgovske znamke Mercator v skladu z zahtevami modela Publicly Available Specification PAS 2050:2011. Izračun zajema celoten življenjski cikel izdelka od zajema surovin do njegove predelave ter vključuje procese, pri katerih prihaja do emisij toplogrednih plinov, ki so razdeljeni v pet faz. Na podlagi pridobljenih rezultatov so bile v celotni oskrbni verigi in pri deležniku v oskrbni verigi, trgovskem podjetju Mercator, d.d., opredeljene dejavnosti, pri katerih nastaja največ emisij toplogrednih plinov ter obstaja največ možnosti za izboljšave in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Ugotovitve, ki izhajajo iz rezultatov izračuna ogljičnega odtisa pekarskega izdelka trgovske znamke Mercator, so bile osnova za predloge tehnoloških, organizacijskih in kadrovskih sprememb, s katerimi se lahko zmanjša obremenjevanje okolja, znižajo stroški poslovanja in poveča konkurenčnost trgovskega podjetja Mercator, d.d. Z upoštevanjem ugotovitev, ki izhajajo iz rezultatov izračuna ogljičnega odtisa pekarskega izdelka trgovske znamke Mercator, se lahko zagotovi tudi preprostejša in učinkovitejša uporaba tega orodja za izračun ogljičnega odtisa izdelka v trgovskih podjetjih.
Ključne besede: ogljični odtis izdelka, emisije toplogrednih plinov, trajnostna raba virov, konkurenčnost trgovskega podjetja, kruh
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 136; Prenosov: 13
.pdf Polno besedilo (2,10 MB)

9.
Vpeljava električnega ali hibridnega avtobusa v javno podjetje marprom d.o.o.
Mitja Mlakar, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo skušali ugotoviti, ali se v Javnem podjetju Maprom d.o.o. na liniji 21 Ljubljanska–Tržaška cesta–Merkur izplača vpeljati električni oziroma hibridni avtobus. Analizirali smo izračune povprečne porabe goriva, ogljičnega odtisa in ROI ter prišli do nekaterih ugotovitev. V teoretičnem delu diplomske naloge smo omenili subvencije za avtobuse v Republiki Sloveniji, predstavili električni avtobus in električne baterije ter definirali javni linijski prevoz. V praktičnem delu naloge smo predstavili obstoječe stanje. Pri tem smo primerjali tri vozila, jih temeljito analizirali in na koncu podali kritično analizo. V zadnjem delu diplomske naloge smo predlagali nekaj rešitev in z izračunom ROI potrdili končno analizo.
Ključne besede: električni avtobus, električne baterije, ogljični odtis, ROI, Javno podjetje Marprom d.o.o.
Objavljeno: 09.06.2017; Ogledov: 105; Prenosov: 12
.pdf Polno besedilo (1,67 MB)

10.
Trajnostna mobilnost – študija primera študentov in zaposlenih UM Fakultete za organizacijske vede
Dejan Kic, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Trajnostna mobilnost je mobilnost, kjer je glavni cilj zadovoljevanje človekovih potreb po mobilnosti na okolju prijazen način. Osebno vozilo zamenjuje hoja, kolesarjenje ali javni prevoz. Z namenom preveriti stanje glede trenutnih mobilnostnih navad in pripravljenost na spremembe mobilnostnih navad v prihodnosti anketirancev na Univerzi Maribor, Fakulteti za organizacijske vede (UM FOV) v Kranju, smo izvedli anketo med študenti in zaposlenimi. Anketo, ki je bila v elektronski in pisni obliki, smo zasnovali v tri sklope. Prvi sklop vprašanj nam je podal osnovne podatke o anketirancih. Z drugim sklopom vprašanj smo pridobili podatke o trenutnih mobilnostnih navadah anketirancev in podatke za izračun ogljičnega odtisa (povzročenega z osebnim vozilom) gospodinjstev anketirancev. S tretjim sklopom vprašanj pa smo pridobili podatke o pripravljenosti anketirancev na spremembe mobilnostnih navad v prihodnosti. Pridobljene podatke smo predstavili s pomočjo opisne statistike, izračunali smo ogljični odtis in s pomočjo X2 testa testirali povezanost spremenljivk (spol, starost, izobrazba, okolje in status) s trenutnimi mobilnostnimi navadami in pripravljenostjo na spremembe v prihodnosti. Ugotovili smo, da imajo trenutne mobilnostne navade slab vpliv na okolje, kar smo potrdili z izračunanim ogljičnim odtisom anketiranih gospodinjstev. Poleg tega smo ugotovili, da je, kljub pripravljenosti anketirancev na spremembe mobilnostnih navad v prihodnosti, ozaveščenost o pomenu trajnostne mobilnosti premajhna. Če želimo našim zanamcem zapustiti okolje, ki bo še primerno za normalno življenje, se moramo usmeriti v trajnostno mobilnost in se o njej ozavestiti.
Ključne besede: varovanje okolja, trajnostna mobilnost, navade, ogljični odtis
Objavljeno: 28.06.2017; Ogledov: 45; Prenosov: 10
.pdf Polno besedilo (1,46 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici