SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Ogled kraja kaznivega dejanja s strani preiskovalnega sodnika in tožilca : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Doroteja Novak, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga govori o ogledu kraja kaznivega dejanja s strani preiskovalnega sodnika in tožilca v naši državi, kjer se pojavi vprašanje definicije tega dejanja. Ogled je eno od osrednjih preiskovalnih dejanj, saj je na kraju dejanja skrit ključ za razjasnitev kaznivega dejanja. Zlasti pa zavzema ogled pomembno mesto med preiskovalnimi dejanji zato, ker se na ta način lahko organ kazenskega postopka sam neposredno prepriča o obstoju ali neobstoju kakšnega dejstva. Ogled kraja dejanja je tako neločljiva celota iskanja, zbiranja in ugotavljanja dejstev, ki so pomembna za spoznavanje resnice v kazenskem postopku, ter fiksiranja in procesnega zavarovanja dokazov, ki jih sodišče potrdi in uporabi za dokazovanje krivde šele na glavni obravnavi. Torej sta pri ogledu enako pomembni tako aktivno-miselno-zaznavna dejavnost kot dokazna dejavnost. Ogled je po značaju lahko operativno-taktično dejanje ali formalno preiskovalno dejanje, po času je lahko v predkazenskem postopku ali v preiskavi ter med glavno obravnavo in izven nje, po izvajalcu pa ga lahko opravlja policist, kriminalist ali preiskovalni sodnik. Najpogosteje se ogled opravlja kot nujno preiskovalno dejanje še pred formalnim sklepom o preiskavi. Takoj, ko je odkrito dejanje, ki vsebuje znamenja kaznivega dejanja, je treba kraj pregledati, da se potrdi sum o kaznivem dejanju, da se zberejo dokazi in izsledi storilec. Dotaknila se bom prenove kazenskega postopka, katerega osnutek je ministrstvo za pravosodje že leta 2008 objavilo na svoji spletni strani. Nujnost prenove kazenskega postopka zajema tudi spremenjena zasnova postopka, v katerem bi imeli policija, državni tožilec in sodišče bistveno spremenjeno vlogo. V preiskovalnem postopku bi tako preiskovalno funkcijo opravljal državni tožilec in policija, vlogo garanta obdolženčevih pravic pa bi opravljal predobravnavni sodnik. Navedeni so tudi razlogi za odpravo preiskave in instituta preiskovalnega sodnika.
Ključne besede: kazniva dejanja, ogled kraja kaznivega dejanja, preiskovalni sodniki, tožilci, kazenski postopek, diplomske naloge
Objavljeno: 23.10.2012; Ogledov: 1781; Prenosov: 458
.pdf Polno besedilo (267,03 KB)

4.
5.
Kriminalistično tehnična dejavnost policijske uprave (PU) Celje : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Mojca Hvala, 2012, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji se število kaznivih dejanj iz leta v leto povečuje. Zaskrbljujoče je dejstvo, da so storilci kaznivih dejanj vedno bolj izobraženi ter poskušajo svoje slodove čim bolj zakriti, zaradi česar je delo preiskovalcev vedno bolj zahtevno. Število rešenih kaznivih dejanj je v veliki meri odvisno od kvalitetne kriminalistične preiskave kaznivih dejanj, predvsem od števila najdenih potencialnih sledi. Prispevek kriminalistične tehnike k učinkovitejšemu preiskovanju kaznivih dejanj ima izreden pomen pri novodobni kriminalistični znanosti, saj si le-te brez njenih spoznanj ne moremo več predstavljati. Znanost mora, ne glede na dejavnike, ki jo tako ali drugače omejujejo, nujno težiti k inovativnosti ter z vsemi razpoložljivimi sredstvi zagotavljati karseda želene učinke pri dokazovanju kaznivih dejanj. Kriminalistična tehnika je del kriminalistike, ki preučuje in uporablja najprimernejše metode in sredstva, za iskanje, zavarovanje, fiksiranje, preiskovanje in vrednotenje sledov in predmetov. Kriminalističnotehnična opravila se pričnejo z ogledom in v zvezi z ogledom kraja kaznivega dejanja ter končajo s preiskavo v kriminalističnotehničnem laboratoriju, katerega ugotovitve se prenesejo na glavno obravnavo. Kriminalistični tehniki morajo svoje delo opravljati dosledno in predvsem strokovno, da se vsi najdeni sledovi ohranijo in tako na sodišču ne izgubijo svoje dokazne vrednosti. Na Policijski upravi Celje se nahaja oddelek kriminalistične tehnike SKP PU Celje, ki je sodobna, dobro opremljena enota, namenjena za zagotavljanje neposrednega ukrepanja in vodenje zahtevnih kriminalistično-tehničnih nalog, sodelovanje pri ogledih krajev kaznivih dejanj, izvajanje postopkov dokumentiranja, iskanja in zavarovanja sledi, sodelovanje pri rekonstrukcijah, hišnih preiskavah, obdukcijah in ekshumacijah, daktiloskopiranje in fotografiranje osumljencev kaznivih dejanj, vodenje daktiloskopske zbirke ter ugotavljanje identitete osumljencev kaznivih dejanj ali neznanih trupel. Poleg naštetih opravil, se kriminalistična tehnika vključuje še na mnogo drugih področjih, zato je njen prispevek k učinkovitemu preiskovanju zagotovo zelo velik.
Ključne besede: kriminalistika, kriminalistična tehnika, forenzika, ogled kraja kaznivega dejanja, analize, primeri, diplomske naloge
Objavljeno: 13.05.2013; Ogledov: 1193; Prenosov: 121
.pdf Polno besedilo (1,29 MB)

6.
Analiza ogledov krajev kaznivih dejanj v Policijski upravi Celje : magistrsko delo
Uroš Rožman, 2013, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Analiza ogledov krajev kaznivih dejanj na Policijski Upravi Celje je razdeljena v tri sklope. V prvem sklopu je predstavljena kriminalistična tehnika, pravna podlaga za opravljanje ogledov, kaj pomeni ogled kraja kaznivega dejanja in dogodka, kdo ga opravlja in katere so faze ogledov. V prvem sklopu so predstavljene tudi vrste sledi in kriminalističnotehnična opravila in postopki. V drugem delu je predstavljena Policijska uprava Celje. Najprej je predstavljeno geografsko območje in nekaj osnovnih podatkov, kot so površina, število občin, ki jih pokriva, in število policijskih enot, ki se ukvarjajo s preiskovanjem kaznivih dejanj. Nadalje je predstavljenih nekaj statističnih podatkov, pridobljenih iz Poročila o delu Policijske uprave Celje v letu 2011, iz katerih je razvidno, koliko kaznivih dejanj se na policijski upravi dejansko obravnava, koliko jih je iz posameznih področij, koliko ogledov krajev kaznivih dejanj se opravi, koliko storilcev se identificira na podlagi papilarnih linij in koliko znaša škoda, povzročena s kaznivimi dejanji. V zadnjem delu so predstavljeni rezultati analize ogledov krajev kaznivih dejanj na Policijski upravi Celje, ki je bila izvedena na podlagi ankete, ki je zajemala 48 spremenljivk, nanašala pa se je na usposobljenost kriminalistov s področja kriminalistične tehnike, na opremo, oglede lažjih kaznivih dejanj, zavarovanje že najdenih sledi in pomoč kriminalističnih tehnikov policistom. Anketa je bila izvedena na policijskih postajah Celje in Velenje in na oddelku kriminalistične tehnike Policijske uprave Celje. V anketo so bili vključeni kriminalistični tehniki, vodstvo enot in policisti kriminalisti ter policisti, ki se ukvarjajo s preiskovanjem kaznivih dejanj. Postavljene so štiri hipoteze, ki so preverjene na podlagi faktorske analize in intervjuja s petimi kriminalističnimi tehniki, ki so iz posameznih sklopov oz. hipotez podali svoja mnenja oz. komentarje. V zaključku so predstavljene ugotovitve raziskave in napotki naročniku.
Ključne besede: kazniva dejanja, preiskovanje, ogled kraja kaznivega dejanja, kriminalistična tehnika, sledi, analize, PU Celje, magistrska dela
Objavljeno: 09.07.2013; Ogledov: 991; Prenosov: 316
.pdf Polno besedilo (1,17 MB)

7.
Pomen rekonstrukcije in eksperimenta : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Katja Vrhovski, 2013, diplomsko delo

Opis: Tako rekonstrukcija kot eksperiment sta pogosto videna preiskovalna dejanja na televiziji. V realnosti je njuna uporaba v bistveno manjšem obsegu, najpogosteje se uporablja v preiskovanju prometnih nesreč. Gre za preiskovalni dejanji, ki sta v Zakonu o kazenskem postopku najkrajše opredeljeni, a nikakor nepomembni. Rezultati oz. dognanja pridobljena z rekonstrukcijo ali eksperimentom lahko imajo velik pomen tako za nadaljevanje preiskovalnega postopka kot tudi v kazenskem postopku. Oba preiskovalna dejanja je potrebno izvajati posebej previdno saj imajo lahko malomarnost privede do napačnih rezultatov, le-ti pa lahko imajo katastrofalne posledice. V nalogi sta svoje mnenje in izkušnje o omenjenih preiskovanih dejanjih predstavila dva strokovnjaka iz tega področja.
Ključne besede: kazniva dejanja, preiskovanje, kriminalistično preiskovanje, ogled kraja kaznivega dejanja, rekonstrukcija, eksperiment, diplomske naloge
Objavljeno: 09.08.2013; Ogledov: 987; Prenosov: 139
.pdf Polno besedilo (428,55 KB)

8.
Kriminalistična postmortalna diagnostika v konceptu prenove mrliškopregledne službe : doktorska disertacija
Aleksander Jevšek, 2014, doktorska disertacija

Opis: Z vprašanjem smrti in z njo povezanimi psihološkimi in sociološkimi vplivi na posameznika in na družbo se poglobljeno ukvarjajo različne znanstvene discipline. Posebno mesto zaseda proučevanje smrti in njenih posledic v medicinski, pravni in kriminalistični znanosti. Znanstveno raziskovanje smrti v medicini je osredotočeno v patologijo njenih vzrokov in v iskanje preventivnih in kurativnih ukrepov za daljšanje človeškega življenja. Poleg te, brez dvoma najpomembnejše funkcije medicinske znanosti, pa se patologija in sodna medicina, kot pomembni veji medicine, s svojimi raziskavami ukvarjata s tistimi posmrtnimi znaki, ki kažejo na to, ali je človek umrl po naravni poti ali pa je smrt posledica dejanja ali ravnanja pokojnega ali koga tretjega. Če je naloga medicine, da nesporno ugotovi smrt, čas in njen vzrok, je naloga prava, da uredi pravno varstvo in pravna razmerja do smrti, pravno opredeli smrt in uredi vse njene pravne posledice. Ker gre v primeru smrti za pomembno pravno dejstvo, ne zadostuje zgolj, da je smrt nedvomno ugotovljena, ampak je za pravo ključno, da je natančno ugotovljen točen čas in vzrok smrti. Zato so okoliščine, v katerih je smrt nastopila, v pravu še kako pomembne. Poznavanje natančnega časa in vzroka smrti ima še poseben pomen v kriminalistiki in v kazenskem pravu. Pri nasilnih smrtih, kjer gre za sum storitve kaznivega dejanja, se pogostokrat na podlagi natančno ugotovljenega časa in vzroka smrti usmerja preiskava na točno določenega osumljenca kaznivega dejanja ali pa se s pomočjo preverjanja drugih pomembnih okoliščin, v katerih je smrt nastopila, oži krog domnevnih osumljencev. Natančna posmrtna diagnoza časa in vzroka smrti zahteva multidisciplinarno sodelovanje med policijo, ki ugotavlja pomembne okoliščine smrti, in zdravnikom, ki opravlja mrliški pregled trupla. Na podlagi navedenega obravnavamo postmortalno diagnostiko kot del kriminalistične diferencialne diagnoze in kot del medicinske posmrtne diagnostike. Na strokovnost in kakovost postmortalne diagnostike v marsičem vplivajo organizacijski in kognitivni dejavniki. Neustrezna organizacija dela v policiji in v zdravstvu, 6 pomanjkanje strokovnega usposabljanja in neustrezen sistem financiranja mrliškopregledne službe so zgolj nekateri od organizacijskih dejavnikov, ki lahko pomembno vplivajo na kvaliteto dela. Pomanjkanje znanj in izkušenj, napake v percepciji, ‘miselni tunel’ in negativna predispozicija pa so nekateri od množice kognitivnih dejavnikov, ki vplivajo na policiste, kriminaliste, zdravnike splošne prakse in izvedence sodne medicine, da postavijo napačno postmortalno diagnozo. Organizacijski in kognitivni dejavniki na področju mrliškopregledne službe ter njihov vpliv na kakovost kriminalistične in medicinske postmortalne diagnostike predstavljajo jedro raziskave. Analiziramo najpogostejše napačne postmortalne diagnoze preiskovalcev in zdravnikov ter ugotavljamo njihove vzroke in posledice. Ugotavljamo razlike v kakovosti ogledov krajev najdbe trupel v Sloveniji, ko ogled opravljajo policisti s policijskih postaj in tistimi ogledi, ki jih opravijo kriminalisti iz sektorjev kriminalistične policije, pri čemer iščemo organizacijske in kognitivne razloge za razlike v kvaliteti dela. Obstaja namreč največja verjetnost, da pride do napak pri ugotavljanju vzroka smrti v primerih, ko ogled kraja najdbe trupla opravljata policist in zdravnik, oba brez specialističnih znanj in izkušenj. Takšne situacije bi lahko preprečila ustrezna organizacija obeh vpletenih služb. Do napak prihaja tudi zaradi rutinskega reševanja problemov v zvezi z najdenimi trupli, ki jih je mogoče zmanjšati z ustreznimi vsebinami usposabljanj in spremembami v organizaciji obeh služb. V drugem delu raziskave z analizo pravnih ureditev mrliškopregledne službe v Nemčiji, Avstriji, na Hrvaškem in v Sloveniji ter strokovnimi stališči ekspertov kriminalistične in sodnomedicinske stroke primerljivih držav identificiramo dobre in slabe prakse. V tretjem delu raziskave z analizo a
Ključne besede: kriminalistično preiskovanje, preiskovalne napake, smrtni primeri, samomori, umori, uboji, smrtne nesreče, ogled kraja kaznivega dejanja, mrliškopregledna služba, sodna medicina, postmortalna diagnostika, forenzična patologija, doktorske disertacije
Objavljeno: 16.05.2014; Ogledov: 1064; Prenosov: 278
.pdf Polno besedilo (1,81 MB)

9.
Fotografsko dokumentiranje kraja ogleda v prihodnosti
Vasja Škorjanc, 2015, diplomsko delo

Opis: V slovenski policiji je, ob pisnih oblikah dokumentiranja, fotografija najpogosteje uporabljeno dokumentacijsko gradivo in ena izmed pomembnejših orodij, ki ga uporablja pri svojem delu, še posebej na področjih ogledov kaznivih dejanj, prometnih nesreč, javnih prireditev in drugih dogodkov.
Ključne besede: kazniva dejanja, kraj kaznivega dejanja, ogled kraja kaznivega dejanja, kriminalistika, preiskovanje, kriminalistična tehnika, fotografiranje, fotografsko dokumentiranje, kriminalistična fotografija, forenzična fotografija, diplomske naloge
Objavljeno: 25.08.2015; Ogledov: 398; Prenosov: 85
.pdf Polno besedilo (7,73 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici