| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 109
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Potek migracij preko ozemlja Slovenije v 2015/2016 : vloga nevladnih organizacij v sprejemnih in nastanitvenih centrih
Blaž Ladič, 2021, diplomsko delo

Opis: Migracije so pojav, stare toliko kot človeštvo, razlogi za njih pa so zelo različni, zato jih lahko razdelimo na prostovoljne in prisilne. Selitve med dvema državama opredeljujemo s pojmoma odseljevanje ali emigracija in priseljevanje ali imigracija. Prebivalci Evrope so vse do druge svetovne vojne emigrirali na različne konce sveta, vodila so jih geografska odkritja in kolonizacija, želja po dobičkih s trgovino in tudi slabe ekonomske razmere doma. Druga svetovna vojna, izguba več kot petdeset milijonov ljudi ter prav toliko razseljenih, sta spremenili migracijsko sliko Evrope. Na migracije je zelo vplivala globalizacija, ki intenzivno poteka na vseh področjih, tako na ekonomskem, političnem in kulturnem. Globalni sistem je bistveno oslabil vlogo in moč nacionalnih držav in jim odvzel velik del suverenosti. Ko pride do vprašanja migracij, je Evropa zelo razdeljena, saj imamo na eni strani solidarno Evropo, ki se sklicuje na Splošno deklaracijo človekovih pravic, na drugi strani pa imamo trdnjavo Evropo, ki pred migranti dviguje zidove in postavlja ograje z bodečo žico. V obdobju 2015–2016 je v Evropo prišlo več kot milijon ljudi. Več kot polovica jih je prišla iz Sirije, kjer vojna poteka že od leta 2011, sledijo begunci iz Iraka, Afganistana, Irana, Pakistana, Tunizije, Maroka, Eritreje, Somalije in drugih držav Bližnjega vzhoda, Azije in Afrike. Migracije iz omenjenih delov sveta so predvsem posledica vojn, oboroženih konfliktov, diktatorskih režimov, revščine, naravnih katastrof oziroma dolgoletnega slabšanja življenjskih razmer. Namesto načela solidarnosti in humanitarnosti, enotne azilne politike Evropske unije in denarne pomoči omenjenima državama ter pravične prerazporeditve beguncev tudi v druge države EU, se je skoraj vsaka država borila za to, da bi sprejela čim manj beguncev. »Begunski val«, ki se je v Sloveniji pričel poleti 2015, se je v oktobru tega leta imenoval že »begunska kriza«, čeprav ne gre za krizo, ampak logično nadaljevanje in posledice razmer na Bližnjem vzhodu in Afriki, pred katerimi si je Evropa dolga leta zatiskala oči, kljub temu da je sama prispevala levji delež k trenutni situaciji marsikje po svetu. V Sloveniji smo prvo povečano število prehodov migrantov čez naše ozemlje zabeležili konec septembra 2015. V diplomskem delu je izpostavljeno obdobje 2015–2016, podrobneje pa se delo ukvarja z vlogo nevladnih organizacij (NVO) v sprejemnih in nastanitvenih begunskih centrih po Sloveniji. Različne NVO so imele različne vloge, od koordinacije prostovoljcev do informiranja ter materialne, zdravstvene in psihološke pomoči beguncem. S pomočjo spletnega vprašalnika smo podrobneje raziskali, kaj točno je katera organizacija izvajala na terenu in tudi, ali je podpirala ravnanje države oziroma takratne vlade. Diplomsko delo sklenemo z ugotovitvami, da: - so varnostni ukrepi (in torej delo Policije) imeli prednost pred humanitarno in zdravstveno oskrbo beguncev; - so vsi predstavniki NVO, ki so bili prisotni v sprejemnih in nastanitvenih centrih za begunce, trdili, da begunci niso predstavljali nobene varnostne grožnje, čeprav so jih nekateri politiki in mediji vztrajno tako predstavljali; - bi bilo brez prisotnosti humanitarnih in zagovorniških NVO za begunce slabo poskrbljeno; - nekatere NVO menijo, da so s svojim zagovorniškim delom bistveno vplivale na izboljšanje politik in praks države pri obravnavanju beguncev in migrantov, medtem ko nekatere NVO menijo, da vlada njihovih stališč večinoma ni upoštevala.
Ključne besede: migracije, migranti, begunci, nevladne organizacije, nastanitveni centri, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 06.01.2022; Ogledov: 319; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

2.
Sodelovanje osnovnih šol s centri za socialno delo in policijo ob zaznavi nasilja v družini : magistrska naloga
Živa Smrekar, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali področje sodelovanja slovenskih osnovnih šol s centri za socialno delo in delom policije, ki obravnava nasilje v družini. V prvem poglavju teoretičnega dela magistrske naloge smo predstavili opredelitve in delitve nasilja v družini, kakšne so njegove posledice ter preučili zakonsko podlago. Dotaknili smo se tudi različnih statistik tega področja. V empiričnem delu naloge smo raziskali pripravljenost na sodelovanje osnovnih šol, centrov za socialno delo in policije ob zaznavi nasilja v družini. Raziskavo smo izvedli v obliki polstrukturiranih intervjujev s petimi predstavniki osnovnih šol, petimi predstavniki centrov za socialno delo in petimi predstavniki policije. Intervjuje smo izvedli v petih različnih slovenskih regijah. Rezultati nakazujejo, da je sodelovanje osnovnih šol in centrov za socialno delo v sodelovanju s policijo na zelo visoki ravni, medtem ko sodelujoči ocenjujejo, da je sodelovanje z osnovnimi šolami in centri za socialno delo slabše. Velika večina sodelujočih ocenjuje, da so spremembe delovanja potrebne pri drugih dveh inštitucijah, pri čemer nihče ne izpostavlja pomanjkljivosti lastne. Velika večina sodelujočih predstavnikov centrov za socialno delo in policije ocenjuje, da je obstoječa zakonodaja ustrezna, medtem ko predstavniki šol pravno ureditev dojemajo kot pomanjkljivo. Na podlagi rezultatov naloge izpostavljamo pomen pripravljenosti na sodelovanje vseh treh inštitucij, kjer igra pomembno vlogo tudi izobraževanje strokovnega kadra.
Ključne besede: nasilje v družini, sodelovanje, osnovne šole, centri za socialno delo, policija.
Objavljeno v DKUM: 25.11.2021; Ogledov: 472; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

3.
Nekomercialna koncertna prizorišča v Sloveniji : magistrsko delo
Tjaša Poklar, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu se ukvarjam z nekomercialnimi koncertnimi prizorišči v Sloveniji; to so stalni odri, ki kontinuirano prirejajo koncerte. Delujejo v večini v okviru mladinskih centrov, javnih zavodov, povezanih z mladino, in preko društev. Delujejo v najetih občinskih prostorih ali prostorih državnih institucij in uradov, redko v lastnih prostorih, v določenih primerih tudi v skvotih. So stalna koncertna prizorišča, ki omogočajo razvoj glasbenega poslušalstva s koncerti raznolikih glasbenih slogov. Zaradi delovanja že iz šestdesetih let 20. stoletja so številna uveljavljena tudi v širšem evropskem in svetovnem prostoru, saj redno gostujejo zasedbe iz različnih delov sveta. Omenjena prizorišča so odlična odskočna deska za mlade glasbenike, ki potrebujejo prostore za vajo in stik s publiko. Iz teh prostorov so prišle številne zasedbe, ki so postale znane v Sloveniji in drugod. So kulturna stičišča ter centri kritičnega razmišljanja ter najpomembnejše skrbijo za razvoj kritičnega poslušalstva. V tem delu so opisani obstoječi in nekateri propadli klubi, in sicer iz vidika njihove organiziranosti in preteklosti ter iz vidika prisotnosti glasbenih slogov.
Ključne besede: koncerti, mladinski centri, mladinska prizorišča, alternativna glasba, MKNŽ, CMAK, MC pri Rdeči ostrigi, Subart, KUD France Prešeren, Metelkova, Rog, Špajz, Unterhund, Hiša kulture Pivka, MC Postojna, Kljub, KMM, Metulj, Pekarna, MKSMC, Inde, Mink, Bajta
Objavljeno v DKUM: 17.11.2021; Ogledov: 294; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (530,67 KB)

4.
Analiza dela policistov Operativno-komunikacijskega centra Policijske uprave Celje : magistrsko delo
Špela Kotnik, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo analizirali delo policistov Operativno-komunikacijskega centra Policijske uprave Celje (v nadaljevanju OKC PU Celje). V prvem delu smo pregledali in proučili strokovno literaturo, v drugem delu je predstavljena empirična raziskava. Raziskovalni del smo razdelili na štiri vsebinske sklope. Zanimalo nas je, kakšna je tehnična in programska oprema, ki jo policisti uporabljajo pri svojem delu, in kako so z njo zadovoljni. Izvedeti smo želeli, kako poteka komunikacija med prijavitelji in operaterji ter policisti OKC PU Celje s policisti na terenu. Osredotočili smo se predvsem na kakovost in prenos pridobljenih informacij, ki pomembno vplivajo na uspešno opravljeno intervencijo. Poleg vsega navedenega nas je zanimala tudi izkušenost in strokovna usposobljenost policistov OKC PU Celje. Na podlagi pregledane literature in opravljene raziskave lahko sklenemo, da je delo OKC PU Celje uspešno. Ugotovitve so pokazale, da policistom OKC PU Celje programska in tehnična oprema zadostuje za učinkovito ukrepanje in izvedbo postopkov v interventnih dogodkih. Ugotovili smo, da je komunikacija med prijavitelji in policisti OKC PU Celje dobra. Enako uspešno je tudi sodelovanje s policisti na terenu. Prav tako je bilo ugotovljeno, da so policisti OKC PU Celje glede na zahtevnost dela ustrezno strokovno podkovani, k njihovi uspešnosti pa veliko pripomorejo izkušnje, ki so bile pridobljene z leti. Z rezultati raziskave smo bili zadovoljni, za namene preglednejšega in uporabnejšega raziskovanja pa predlagamo, da se podobne raziskave izvedejo na večjem vzorcu zaposlenih v OKC po vsej Sloveniji.
Ključne besede: policija, policijsko delo, operativno-komunikacijski centri, OKC, Policijska uprava Celje, analize, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 14.10.2020; Ogledov: 576; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

5.
Uporaba varnostno operativnega centra za zaščito kritične infrastrukture : magistrsko delo
Sašo Gjergjek, 2020, magistrsko delo

Opis: Nenehen razvoj tehnologije in kibernetskega prostora vabi podjetja, organizacije in posameznike še k večji uporabnosti. S tem se povečuje tudi število groženj, katerih škodljiva programska oprema postaja čedalje bolj kompleksnejša in odpornejša na odkritje in odstranjevanje, povzročajo pa večje škode. Tudi sami »hekerji« postajajo iznajdljivejši pri samem vdiranju v informacijske sisteme, pri tem pa jih je še težje odkriti, saj uničujejo sledi dejavnosti. Zagotavljanje informacijske in kibernetske varnosti je ključnega pomena predvsem v tistih organizacijah oziroma v podjetjih, kjer so škode lahko nepredstavljive in kjer lahko pride celo do smrtnih žrtev. Ene izmed teh so kritične infrastrukture, kjer varnost dajejo na prvo mesto. Namen magistrske naloge je raziskati varnostno operativni center, ki ga uporabljajo za varnost kritične infrastrukture v Sloveniji. Ugotavljali bomo sestavo in učinkovitost delovanja varnostno operativnega centra v treh različnih kritičnih infrastrukturah, in sicer v elektroenergetskem, telekomunikacijskem ter zdravstvenem sektorju. Z izvedbo intervjujev in analize strokovne literature bomo poskušali pridobiti podatke na zastavljene cilje. Pri sestavi varnostno operativnega centra se bomo osredotočili na zaposlene, strojno in programsko opremo, kjer nas zanima samo SIEM-sistem. Pri učinkovitosti delovanja pa se osredotočamo na samo zagotavljanje varnosti, uspešnost pri varovanju kritične infrastrukture ter pomoči in podporo drugi organizaciji in varnostno operativnih centrov. Za lažje razumevanje delovanja SIEM-sistema bomo predstavili IBM-QRadar. V zadnjem delu magistrske naloge bomo predstavili rezultate intervjujev. Tako bomo na podlagi pridobljenih rezultatov intervjujev in analize strokovne literature, odgovorili na raziskovalna vprašanja.
Ključne besede: kritična infrastruktura, varnostno operativni centri, grožnje, varnost, informacijska varnost, kibernetska varnost, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 02.09.2020; Ogledov: 709; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

6.
Odnos do spolnih zlorab otrok v Sloveniji : magistrsko delo
Sabrina Tomažič, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava spolne zlorabe otrok v Sloveniji, zakonsko ureditev, predstavitev in naloge državnih organov, odgovornih za obravnavo, preiskovanje in pregon spolnih zlorab otrok ter naloge in oblike pomoči nevladnih organizacij, ki s svojim delom pomagajo državnim ustanovam pri zagotavljanju pomoči žrtvam zlorab in nudenju strokovnih izobraževanj. V Sloveniji so žrtve spolnih napadov najpogosteje deklice, storilci so v večini moškega spola, različnih starostnih skupin, od 18. do 64. leta in moški nad 64. letom starosti. Največ spolnih zlorab je storjenih v družinskem krogu, med katerimi so storilci večinoma očetje, očimi, strici in dedki. V Sloveniji se odnos do obravnavanja spolnih zlorab otrok spreminja na boljše. Podatki o kriminaliteti so za večino državnih institucij javni in objavljeni na spletu, prav tako so le- te pripravljene sodelovati in nuditi pomoč za študijske zadeve. Tudi pri nevladnih organizacijah je opazen pozitiven odnos do obravnave spolnih zlorab otrok, saj je z njihovim porastom vedno več pozornosti posvečene zlorabljenim otrokom, prav tako organizacije nudijo pomoč žrtvam zlorab. Slovenija želi slediti evropskemu modelu iskanja rešitev, zaradi česar je v nastanku Berghaus model, ustanovljeno je bilo tudi društvu za očete, ki so bili po krivem obtoženi spolne zlorabe otroka.
Ključne besede: spolne zlorabe, otroci, zakonska opredelitev, preiskovanje, odkrivanje, pomoč žrtvam, institucije, policija, centri za socialno delo, nevladne organizacije, Slovenija, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 07.07.2020; Ogledov: 784; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

7.
Raziskovalni vodnik
2020

Opis: Predstavitev organizacije in dejavnosti inštitutov, laboratorijev in centrov na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru.
Ključne besede: Fakulteta za strojništvo, promocija, inštituti, laboratoriji, raziskovalni centri, znanstvenoraziskovalno delo, razvojno delo, sodelovanje s podjetji in organizacijami
Objavljeno v DKUM: 02.06.2020; Ogledov: 662; Prenosov: 55
URL Povezava na datoteko

8.
Zahteve in pričakovanja do informacijskega sistema v klicnem centru: analiza primera
Rebeka Tetičkovič, 2020, magistrsko delo

Opis: Za podjetja je ključnega pomena, da imajo urejene informacijske sisteme v podjetju. Saj le tako lahko ostanejo uspešna in konkurenčna ter skrbijo za svoj ugled. Informacijski sistemi omogočajo podjetjem, da imajo celovit pogled nad strankami, na voljo lahko imajo podatke v trenutku, ko jih potrebujejo in tako lahko hitro odreagirajo na želje in zahteve strank. Informacijski sistem omogoča shranjevanje in obdelovanje podatkov, komuniciranje, dokumentiranje ter lažje in hitrejše odločanje. Podjetje mora izbrati takšen informacijski sistem, ki bo zadovoljil njihove zahteve in pričakovanja. Prvo poglavje predstavlja opis področja ter opredelitev problema. Predstavili bomo namen magistrske naloge, njene cilje ter hipoteze raziskave. Za vsako hipotezo bomo predstavili na kakšen način jo bomo preverili. Opisali bomo predvidene metode, ki jih bomo v nadaljevanju uporabili. Zabeležili bomo tudi predpostavke in omejitve magistrske naloge. V drugem poglavju se bomo osredotočili na informacijske sisteme, podrobno jih bomo opredelili, predstavili bomo kako so se razvili in kakšen je bil njihov začetek. Predstavili bomo življenjski cikel informacijskega sistema. Navedli bomo delitve, vrste, elemente in sestavine informacijskega sistema. Povedali bomo kakšen je namen in vloga informacijskega sistema, ter kakšen je učinkovit informacijski sistem. Nekaj pozornosti bomo namenili tudi varnosti in zaščiti informacijskega sistema. Na koncu tega poglavja bomo podrobno opredelili informacijske procese ter njihove podprocese. Tretje poglavje je namenjeno, da spoznamo klicne centre, torej kaj sploh so klicni centri, kakšna je vloga klicnih centrov in na kakšen način delujejo. Predstavili bomo kako so se klicni centri pričeli razvijati, torej njihovo zgodovino. Predstavili bomo značilnosti dobrega klicnega centra in kakšna tehnologija se uporablja v klicnih centrih. Poznamo več vrst klicnih centrov, zato jih bomo prav tako predstavili. V četrtem poglavju bomo opredelili pojem poslovni proces. Opisali bomo elemente poslovnih procesov in kako lahko delimo poslovne procese. Predstavili bomo kako poteka prenova poslovnih procesov. Prav tako bomo pa v tem poglavju tudi opisali informacijske sisteme z vidika poslovnega procesa. Peto poglavje zajema analizo zahtev in pričakovanj. Najprej bomo predstavili podjetje Alsa-line d.o.o., ter njihov večnamenski čistilni aparat s katerim trgujejo. Podrobno bomo analizirali poslovne procese v tem podjetju. Izvedli bomo intervjuje z uslužbenci podjetja Alsa-line, ki delajo v klicnem centru, na ta način bomo pridobili njihove zahteve in pričakovanja v povezavi z obstoječim informacijskim sistemom. V zadnjem šestem poglavju bomo opredelili programsko opremo, ki je namenjena podpori klicnim centrom. Predstavili bomo povezave med klicnimi centri in tehnologijo, ter razmerje med njimi. Predstavili bomo tehnologije in sisteme klicnega centra. Podrobno bomo opisali obstoječi informacijski sistem First Call, ki ga uporabljajo v klicnem centru podjetja Alsa-line. Prav tako bomo podrobno predstavili izbrano rešitev Intrix CRM, ki je bila zasnovana s strani podjetja Intera d.o.o. Predtavili bomo tudi podjetje Intera d.o.o. Na koncu bomo primerjali oba izbrana sistema med seboj, ter na podlagi zahtev in pričakovanj uslužbencev klicnega centra podjetja Alsa-line poskušali ugotoviti, ali je rešitev Intrix CRM primerna za njih, in ali bi jim omogočila odpravo težav, s katerimi se trenutno srečujejo.
Ključne besede: informacijski sistemi, poslovni procesi, klicni centri, Intrix CRM, First Call, primerjalna analiza
Objavljeno v DKUM: 06.04.2020; Ogledov: 792; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

9.
Varovanje trgovskih centrov in drugih storitvenih lokalov - študija primera Planet Tuš Celje : magistrsko delo
Daniela Hozjan, 2019, magistrsko delo

Opis: Varnost je pomemben dejavnik v življenju vsakega posameznika. Do določene mere jo zagotavlja država preko svojih organov, ko pa se pojavi potreba po dodatnem varovanju, se po navadi angažira zasebno varovanje. Gre za obliko gospodarske dejavnosti, katere namen je varovanje ljudi in premoženja. Varovanje trgovskih centrov je tipično opravilo zasebnih varnostnih podjetij. Varnostniki opravljajo naloge in ukrepe, kot jih določa zakon, vendar ko gre za varovanje trgovskih centrov, se pojavlja vprašanje, ali opravljajo še kakšne druge naloge, celo t. i. »gospodinjska opravila«. To je tudi bistvo raziskovanja in rdeča nit magistrske naloge. Za namene raziskovanja smo izvedli opazovanje z udeležbo v trgovskem centru Planet Tuš Celje z varnostniki Sintala Celje, d. d. Ugotovitve so pokazale, da varnostniki pretežno izvajajo več »gospodinjskih opravil« kot pa opravil, ki so določena v zakonodaji s področja zasebnega varovanja. Da bi ugotovili, kako prebivalci trgovskega centra dojemajo poslanstvo varnostnikov, smo še dodatno anketirali naključno izbrane obiskovalce trgovskega centra Planet Tuš Celje. Ti so ocenili, da so z odnosom in delom varnostnikov zadovoljni in da zakonska podlaga na delo varnostnikov vpliva le v določeni meri. Raziskava je pokazala, da kljub pomanjkljivostim ter izboljšavam, ki bi jih lahko uvedli na področju varovanja trgovskih centrov, varnostno osebje izvaja varovanje v skladu s pričakovanji naročnika.
Ključne besede: zasebno varovanje, varnostne službe, varnostniki, trgovski centri, študija primera, intervjuji, analize, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 18.09.2019; Ogledov: 860; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (853,70 KB)

10.
Pomoč žrtvi nasilja v družini : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Peter Užmah, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava pomoč žrtvi nasilja s prvim pristopom uradnih oseb (kriminalistov, policistov, preiskovalcev) do žrtev kaznivih dejanj. Ugotovljeno je, da je pravilni pristop ključen za nadaljnjo uspešno preiskavo kaznivega dejanja in za učinkovito okrevanje žrtev. Policisti sicer zelo dobro poznajo svoja policijska pooblastila, s pomočjo stalnih usposabljanj in izobraževanj pa napredujejo v poznavanju problemov, s katerimi prepoznajo vzroke in okoliščine, ki vplivajo na nastanek nasilja v družini. Prav zaradi tega je bil ustanovljen projekt usposabljanja multiplikatorjev za obravnavo nasilja v družini, čemur sledijo stalna izobraževanja policistov preko sistema EIDA (elektronsko izobraževanje na daljavo), potrebne informacije pa so policistom dostopne na spletni strani policije. Poleg izobraževanj so dodaten pripomoček policistom za dvig kakovosti dela usmeritve policije, saj policiste usmerjajo, kako naj k obravnavanju nasilja v družini pristopijo celovito in izhajajo iz predpostavke, da je nasilje v družini proces, ki se vedno prednostno obravnava kot kaznivo dejanje in le izjemoma kot prekršek. V teoretičnem delu so predstavljene vrste nasilja, ki se pojavljajo v družini, ter posledice, ki jih nasilje prinaša. Posledicam se žrtev lahko izogne samo tako, da se umakne iz nasilnega okolja, kar pa za žrtev nikoli ni lahka odločitev, prav tako veliko žrtev tega ne zmore storiti zaradi različnih vzrokov (ne zna, strah, občutek krivde, pritiski okolice, verska prepričanja ipd.), in prav takrat pričakuje pomoč policije. Diplomsko delo se dotakne tudi drugih institucij in posameznikov, ki pridejo v stik z žrtvijo nasilja v družini in pripomorejo k ozaveščanju o nasilju v družini ter dejavno vplivajo na odkrivanje in preiskavo nasilja v družini. Skozi diplomsko delo smo predstavili tudi druge institucije, ki se ukvarjajo s problematiko nasilja v družini in pomoči potrebnim žrtvam, pri čemer smo prikazali, da je policistom najtežje, saj se običajno prvi srečajo z žrtvijo nasilja v družini.
Ključne besede: nasilje, nasilje v družini, žrtve, pomoč, preprečevanje, policija, centri za socialno delo, sodelovanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.08.2019; Ogledov: 970; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici