| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
DAVČNE OAZE
Vesna Bolte, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen moje diplomske naloge je, prikazati obdavčitev v državah z ugodnejšim davčnim okoljem — v davčnih oazah. Off-shore centri so države oziroma njihova teritorialna območja, katerih glavni namen je, s pomočjo posebnih ugodnosti pritegniti tuj kapital. Davčni organ mora obravnavati subjekte, ki poslujejo v davčnih oazah, na enak način kot preostale gospodarske subjekte ter presojati pravilnost, popolnost in verodostojnost poslovnih dogodkov in knjigovodskih listin na enak način kot za vse druge poslovne dogodke. Vendar pa to še ne pomeni, da podatki niso resnični in pošteni, pa čeprav ima partner sedež v davčni oazi. Ravno zaradi tega takšnih dogodkov davčni organ ne sme obravnavati na drugačen način, kot bi jih, če bi posli bili sklenjeni s poslovnimi subjekti, ki imajo sedež na območju, ki se ne šteje za davčno oazo, torej na območju, ki se ne šteje kot ugodnejše davčno okolje. Edina razlika med tema dvema območjema je v velikosti obdavčitve. Davčni organ pri inšpiciranju ne prizna stroškov subjektov s sedežem v državah z ugodnejšim davčnim okoljem. Zakon o davku oh dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 17/05), ki je začel veljati 1. januarja 2005, prvič uvaja pojem države z ugodnejšim davčnim okoljem in podlago, po kateri se to presoja. Gre namreč za države s povprečnimi nominalnimi stopnjami davka, in sicer s stopnjami, ki so nižje od 12,5%.
Ključne besede: Obdavčitev v davčnih oazah, vrste davčnih oaz, davčni organ, off-shore center, ključni dejavniki off-shore centrov, (škodljiva) davčna konkurenca, utaja davkov, inšpiciranje.
Objavljeno v DKUM: 21.02.2023; Ogledov: 663; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (373,19 KB)

2.
PRIMERLJIVOST IZBRANIH DAVČNIH OAZ V RAZMERJU DO REPUBLIKE SLOVENIJE
Petar Šalipur, 2015, diplomsko delo

Opis: V času gospodarske globalizacije in vzpostavitve globalnega trga imajo davčne oaze pomembno vlogo v svetovni ekonomiji. Delo diplomskega seminarja obravnava delovanje davčnih oaz, davčno okolje v Sloveniji ter njegovo primerljivost z izbranimi davčnimi oazami. Glavni namen je tako analizirati davčne sisteme konkretnih jurisdikcij in ugotoviti, katere so glavne razlike, ki obdavčitev v določeni davčni oazi naredijo privlačnejše od obdavčitve v Sloveniji in zaradi česar se kapital seli v tujino. Najprej predstavimo, kaj davčne oaze sploh so in kakšen vpliv imajo na svetovno ekonomijo, sledi predstavitev slovenskega davčnega okolja, kjer se omejimo na davek od dohodka pravnih oseb, nato pa analiziramo še davčne sisteme izbranih jurisdikcij.
Ključne besede: davčne oaze, off-shore poslovanje, davki, Ciper, Švica, Nizozemska, Monako, Hongkong, Kajmanski otoki
Objavljeno v DKUM: 30.11.2015; Ogledov: 1333; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

3.
POZITIVNI IN NEGATIVNI UČINKI DAVČNE KONKURENCE
Eva Vračko, 2012, diplomsko delo

Opis: Davčna konkurenca je in bo zmeraj prisotna po vsem svetu. O njej je v slovenski literaturi namenjeno presenetljivo malo pozornosti. Avtorji imajo o posledicah davčne konkurence različna mnenja. Genschel meni, da je davčna konkurenca škodljiva, Mitchell pa meni, da je potrebna, saj vzdržuje davčno učinkovitost. Da bi nad davčno konkurenco imeli boljši pregled in jo lažje razumeli, so ekonomisti davčno konkurenco razdelili v skupine. Ker pa poznamo tudi različne tipe davkov in davčnih sistemov, poznamo tudi različne tipe davčne konkurence, med katerimi so najpomembnejše neposredne tuje naložbe. Pri davčni konkurenci se srečujemo tako s pozitivnimi kot tudi negativnimi učinki. Negativna davčna konkurenca se pojavi takrat, kadar ima država namen privabiti čim več tujih naložb in vlagateljev. Organizacija OECD je sprejela poročilo o škodljivi davčni konkurenci, v kateri so opredeljene škodljive jurisdikcije. Pri davčni konkurenci gre torej za ljudi in vprašanje, ali ti uživajo svobodo ali ne. Razlikujemo tudi različne modele merjenja davčne konkurence (Leviathanov model, Tieboutov model, Osnovni model), ki različno vplivajo na zaloge javnih dobrin. Znotraj davčne konkurence pa se velikokrat pojavlja tudi pojem off-shore centri. To so območja, v katerih veljajo drugačna pravila poslovanja gospodarskih družb. Za off-shore avtorji uporabljajo različne izraze, kot so davčne oaze, davčni paradiži, proste cone, … Za njih velja, da ne zaračunavajo davkov ali pa so davki bistveno nižji kot v drugih državah. Tudi pri off-shore centrih ločimo negativne in pozitivne učinke. OECD pa navaja tudi tiste lastnosti, ki jih mora imeti neko območje, da ga lahko obravnavamo kot davčne oaze. Slovenija, pa še ni podala svojega stališča do off-shore jurisdikcij, seveda pa to ni neznanka med slovenskimi poslovneži in posamezniki.
Ključne besede: Davčna konkurenca, Osnovni model, Leviathanov model, Tieboutov model, OECD (Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj), off-shore centri.
Objavljeno v DKUM: 23.11.2012; Ogledov: 2474; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (669,38 KB)

4.
5.
6.
7.
8.
9.
Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici