1. Vpliv kontekstualnih dejavnikov nakupa na zaznave cenovne nepravičnosti in pritožbeno vedenje odjemalcevDomen Malc, 2023, doktorska disertacija Opis: V doktorski disertaciji se osredotočamo na zaznave cenovne nepravičnosti in njihov vpliv na pritožbeno vedenje odjemalcev v različnih kontekstih. Temeljni cilj doktorske disertacije je oblikovati in empirično preveriti model zaznav cenovne nepravičnosti. V okviru modela želimo pojasniti tudi vlogo čustev v tem kontekstu in njihov vpliv na vedenje odjemalcev. Model hkrati testiramo tudi ob pogojih visoke in nizke vpletenosti odjemalcev in ob upoštevanju interakcije mesta nakupa z mestom referenčne transakcije. Za dosego zastavljenih ciljev v teoretičnem delu disertacije najprej podrobno predstavimo cene in njihovo vlogo v marketingu. Posvetimo se tudi strategijam cenovnega razlikovanja in posebej izpostavimo izzive, ki jih za to področje predstavlja uporaba večkanalne strategije marketinških poti. Sledi podroben pregled literature na temo zaznavanja cen, ki predstavlja osnovo za razumevanje našega osrednjega koncepta: zaznane cenovne nepravičnosti. To opredelimo kot odjemalčeve zaznave pravičnosti, sprejemljivosti in razumnosti cenovnih razlik in nanje vezana čustva. Predstavimo še obstoječe pristope k merjenju tega koncepta in dosedanje ugotovitve o zaznavah cenovne nepravičnosti v večkanalnem okolju. Posvetimo se tudi preostalim ključnim konceptom pričujoče raziskave – čustvom, pritožbenemu vedenju in vpletenosti odjemalcev, ob tem pa pojasnimo tudi predhodna dognanja glede njihove povezanosti z zaznano cenovno nepravičnostjo. Na osnovi teoretičnega pregleda oblikujemo štiri glavne hipoteze, ki predvidevajo povezovanje vseh obravnavanih konceptov in tvorijo naš konceptualni model.
Empirično preverjanje modela poteka skozi dve eksperimentalni študiji ob uporabi eksperimentalnih scenarijev. Analiza zbranih podatkov obsega deskriptivno statistiko in korelacijske analize, osrednji del pa temelji na modeliranju strukturnih enačb. Pri tem v prvi študiji zaradi njene pilotne narave in nekoliko manjšega vzorca uporabimo pristop MIMIC z metodo delnih najmanjših kvadratov (PLS-SEM), v drugi pa ob večjem vzorcu in z namenom testiranja teorije pristop SMM po kovariančni metodi (CB-SEM). Analize razkrijejo, da negativni čustveni odzivi na razliko v ceni vodijo do višje stopnje zaznane cenovne nepravičnosti, medtem ko pozitivni odzivi znižujejo stopnjo nepravičnosti (H1a). Samo negativni čustveni odzivi pa imajo pomemben vpliv na verjetnost pojavljanja pritožbenega vedenja – konkretno posrednega javnega pritožbenega vedenja in posrednega zasebnega pritožbenega vedenja (H1b). Pomemben dejavnik pritoževanja je tudi zaznana cenovna nepravičnost, ki vodi do višje verjetnosti neposrednega pritožbenega vedenja in višje verjetnosti posrednega zasebnega pritožbenega vedenja, vendar pa ob naraščanju zaznane nepravičnosti pada verjetnost javnega pritoževanja (H2). Preostali dve raziskovalni hipotezi ovržemo, saj ne vpletenost odjemalcev (H3) in ne interakcija mesta nakupa z mestom referenčne transakcije (H4) nimata vpliva na povezave med obravnavanimi konstrukti.
Ključne besede: Cenovna nepravičnost, zaznavanje cen, vedenje odjemalcev, pritožbeno vedenje, čustveni odzivi, vpletenost odjemalcev, večkanalni pristop, modeliranje strukturnih enačb
Objavljeno v DKUM: 29.11.2023; Ogledov: 634; Prenosov: 98
 Celotno besedilo (3,90 MB) |
2. Odziv institucij Evropske unije na krizo vladavine prava v Evropski uniji : magistrsko deloJana Najdenov, 2021, magistrsko delo Opis: Vladavina prava predstavlja hrbtenico modernih pluralističnih in demokratičnih družb. Člen 2 Pogodbe o Evropski uniji vladavino prava določa kot eno izmed temeljnih vrednot, ki so skupne državam članicam in na katerih temelji Unija. Vladavina prava je ključnega pomena za zagotavljanje enake obravnave pred zakonom in zaščito pravic državljanov Unije, poleg tega pa tudi predpogoj za varovanje vseh ostalih vrednot EU, saj zagotavlja, da vsi javni organi delujejo v mejah določenih z zakonom, skladno z vrednotami demokracije in pod nazdorom neodvisnih in nepristranskih sodišč. Vloga neodvisnih in nepristranskih sodišč pri zagotavljanju vladavine prava je bila še posebej poudarjena z Lizbonsko pogodbo, ki je državam članicam naložila vzpostavitev pravnih sredstev, potrebnih za zagotovitev učinkovitega pravnega varstva na področjih, ki jih ureja pravo Unije.
Če države članice ne spoštujejo vrednot Unije oz., da ne izpolnjujejo obveznosti iz Pogodb, le ti predpostavljata različne postopke sankcioniranj. Osrednji instrument za ukrepanje v primeru obstoja očitnega tveganja hujše kršitve oz. je hujša in vztrajna kršitev vrednot iz člena 2 PEU že ugotovljena, je politični postopek iz člena 7 PEU. Poleg tega pa Pogodba o delovanju Evropske unije predvideva tudi sodne postopke, za uporabo katerih je potrebno dokazati kršitev prava EU. Sodni postopki kljub dolgotrajnosti največkrat privedejo do uspešne rešitve, vprašanje pa se pojavi, kako reševati izzive v DČ, ki ne spadajo na področje uporabe prava EU, torej jih ni mogoče obravnavati kot kršitev konkretne obveznosti iz Pogodb, vendar pa pomenijo sistemsko nevarnost za vladavino prava.
Politični napad na poljsko vrhovno sodišče, izveden z znižanjem upokojitvene starosti, ki je starejše sodnike prisilila v predčasno upokojitev, uvedba novega disciplinskega senata in novih disciplinskih postopkov zoper sodnike, prevzemanje nadzora nad državnimi institucijami, omejevanje medijske svobode, prikrajanje zakonodaje, spodkopavanje moči ustavnega sodišča itd. so ukrepi s katerimi sta Poljska in Madžarska Evropsko unijo pahnili v krizo vladavine prava, ki traja že več kot desetletje. Kljub številnim naporom Komisije, Evropskega parlamenta in Sodišča EU se kriza ne zmanšuje, ravno nasprotno, prihaja do vse pogostejših trenj in neposrednih političnih obračunov med državama članicama kršiteljicama in institucijami EU.
V magistrski nalogi bom poskusila osvetliti pomankljivosti ukrepanja institucij EU pri spopadanju s krizo vladavine prava v EU v luči pravnega okvira EU, še zlasti neaktivnost Evropske komisije.
vrednote EU, člen 2 PEU, člen 19 (1) PEU, politični postopek, člen 7 PEU, tožba zoper državo članico zaradni neizpolnjevanja obveznosti iz Pogodb, kriza vladavine prava v EU, Poljska, Madžarska, odzivi instutucij EU.
Ključne besede: vrednote EU, člen 2 PEU, člen 19 (1) PEU, politični postopek, člen 7 PEU, tožba zoper državo članico zaradni neizpolnjevanja obveznosti iz Pogodb, kriza vladavine prava v EU, Poljska, Madžarska, odzivi instutucij EU.
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 1152; Prenosov: 268
Celotno besedilo (1,27 MB) |
3. Odzivi vzgojiteljic na izstopajoče vedenje predšolskih otrokUrška Gorjup Kokerić, 2021, magistrsko delo Opis: Naloga naslavlja tematiko izstopajočega vedenja otrok v predšolskem obdobju. Pri tem izhajamo iz teze, da izstopajoče vedenje rezultira iz socialnih interakcij, njegovo zaznavanje pa je subjektivno pogojeno. Ločimo vedenja, ki so razvojno pogojena in so kot taka značilna za posamezna razvojna obdobja, ter vedenja, ki so odklonska in jih uvrščamo v čustvene in vedenjske težave oz. motnje. V nalogi smo opredelili čustveni in socialni razvoj predšolskega otroka in predsta-vili heterogene oblike izstopajočega vedenja. Spoznali smo, da se dejavniki, ki vplivajo na izstopajoče vedenje, najpogosteje prepletajo in ne izhajajo le iz dru-žinskega okolja, ampak tudi iz lastnosti posameznika in socialnega okolja. V empiričnem delu smo uporabili kvalitativno metodo raziskovanja, in sicer polstrukturiran intervju. V raziskavo smo vključili štiri strokovne delavke vrtca, ki so zaposlene na delovnem mestu vzgojiteljice. Ugotovili smo, da vzgojiteljice kot izstopajoče oblike vedenja pretežno navajajo vedenja, ki so razvojno pogojena. Kot glavni dejavnik za izstopajoče vedenje označijo starše. Omenijo tudi lastno-sti otroka in dejavnike okolja. Zaznavanje izstopajočega vedenja vpliva na njiho-ve odzive. Vedenje vzgojiteljic ne sme temeljiti na njihovih osebnostnih prepriča-njih in kulturnih normah. Odzivi, ki niso podprti z vedenjem o dejanskih vzrokih za izstopajoče vedenje, so neutemeljeni. Njihovi odzivi na izstopajoče vedenje naj bodo torej utemeljeni na znanju.
Ključne besede: izstopajoče vedenje, predšolski otroci, odzivi vzgojiteljic
Objavljeno v DKUM: 23.07.2021; Ogledov: 1296; Prenosov: 194
Celotno besedilo (1,03 MB) |
4. Povezanost med družbeno odgovornostjo organizacij in odzivi potrošnikov z vidika marketingaAna Lambić, 2021, magistrsko delo Opis: Organizacije se kot posledica globalizacije soočajo z različnimi izzivi in močno konkurenco na tržišču. Posledično vedno pogosteje zasledimo pojem družbene odgovornosti organizacij, katero opredelimo kot zavedanje organizacij, da so del širše družbe ter da so odgovorne za svoje vplive, ki jih imajo na družbo in okolje. Le-ta ima pozitiven vpliv na odzive potrošnikov, kot so nakupni namen, zaupanje, zvestoba, zadovoljstvo, namen ponovnega nakupa, ugled, spoštovanje in pripravljenost večjega vložka. Namen dela je bil predstaviti teoretično podlago družbene odgovornosti organizacij in odzivov potrošnikov z vidika marketinga ter ugotoviti medsebojno povezanost med obravnavanima področjema. Za potrebe raziskave je bil uporabljen raziskovalni pristop, in sicer najprej s kritičnim pregledom sekundarnih virov literature in nato s kvantitativnim pristopom, za katerega so bili podatki zbrani z anketo. Sledila je interpretacija ugotovitev. Raziskava je pokazala, da je družbena odgovornost organizacij zelo pomemben dejavnik pri odločitvi za nakup pri potrošnikih, pri katerih je na podlagi raziskave moč zaznati pomanjkanje informacij z obravnavanega področja. Družbena odgovornost organizacij ima pozitiven vpliv na vse omenjene odzive potrošnikov, ki pa se razlikujejo glede na starost potrošnika. Družbena odgovornost organizacij je pomembna metoda za razvoj dolgotrajnega dobrega odnosa z deležniki, zato je zelo pomembno celovito poznavanje področja, ki ima pozitiven vpliv na obnašanje potrošnikov.
Ključne besede: družbena odgovornost organizacij, odzivi potrošnikov, marketing, organizacija, management
Objavljeno v DKUM: 06.04.2021; Ogledov: 1095; Prenosov: 260
Celotno besedilo (1,16 MB) |
5. Vpliv nasilja pacientov na patronažne medicinske sestreSabina Žunko, 2019, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Patronažne medicinske sestre izvajajo zdravstveno nego na domu posameznika, kjer lahko postanejo žrtve nasilja, ki ga povzročajo prav pacienti. Pojavljanje nasilja nad patronažnimi medicinskimi sestrami je težko oceniti, saj se domneva, da se o vsakem nasilju ne poroča, prav tako pa primanjkuje tudi raziskav. Za preprečevanje nasilja je pomembno, kako se medicinske sestre nanj odzovejo ter tudi, da se medicinske sestre zavedajo kakšne negativne vplive lahko ima doživljanje nasilja.
Raziskovalne metode: Za teoretični del smo uporabili deskriptivno metodo dela, za empirični del pa smo uporabili kvantitativno metodologijo. Anketne vprašalnike smo razdelili 52 patronažnim medicinskim sestram. Pridobljene podatke smo s pomočjo opisne statistike grafično in tabelarno predstavili.
Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da patronažne medicinske sestre najpogosteje o doživljanju nasilja povedo sodelavcem in poročajo nadrejenim, velik delež jih zaupa tudi družini/prijateljem. Ugotovili smo tudi precej nizek delež poročanja organizaciji, prijav/tožb in iskanja pomoči pri svetovalcu. Najpogosteje patronažne medicinske sestre ob pojavu nasilja občutijo razočaranje, ogorčenje in žalost, prav tako se pojavljajo nekatere druge težave.
Diskusija in zaključek: Za preprečevanje nasilja je pomembno, kako patronažne medicinske sestre odreagirajo nanj, predvsem je pomembno, da o nasilju sploh poročajo. Pomembno je, da se zavedamo, kako negativno lahko doživljanje nasilja vpliva na počutje medicinskih sester ter hkrati na poslabšanje odnosa do ljudi in do dela.
Ključne besede: patronažna zdravstvena nega, agresija, odzivi, občutki, posledice
Objavljeno v DKUM: 07.05.2019; Ogledov: 1115; Prenosov: 192
Celotno besedilo (671,54 KB) |
6. Odzivi staršev na otroška vprašanja s področja tabu temMaruša Mavrič, 2018, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Odzivi staršev na otroška vprašanja s področja tabu tem, je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo se seznanili z odnosom do tabujev nekoč in danes, ki vplivajo na to, kako se v določenih situacijah ob srečanju z otroškimi vprašanji odzovemo. Pri tem smo poudarili predvsem besedne in nebesedne odzive ter se seznanili z nekaterimi obrambnimi mehanizmi, ki se lahko pojavijo. Opredelili smo nekatere značilnosti pogovora med starši in otroki, poudarili pomembnost aktivnega poslušanja in razumevanja otroških vprašanj. Nazadnje pa smo podali še nekaj smernic za odgovarjanje na težavna otroška vprašanja.
V empiričnem delu smo raziskali odzive staršev na otroška vprašanja s področja tabu tem. Vprašalnike smo razdelili staršem otrok, starih od 4 do 6 let, ki obiskujejo vrtce v Mariboru. Zanimalo nas je kolikšna je odzivnost staršev na težavna otroška vprašanja, kdaj se staršem zdi pravi čas za odgovor na otroška vprašanja s področja tabu tem, ali se jim zdi pomembno pogovarjati o teh temah že v predšolskem obdobju in o katerih, ali se sami čutijo pripravljeni za pogovor o tabu temah, kako bi se počutili ob zastavljenih vprašanjih določenih tabu tem s strani otrok in kako bi ob morebitnem težavnem vprašanju sami odreagirali.
Ključne besede: tabuji, otroška vprašanja, odzivi staršev, komunikacija
Objavljeno v DKUM: 29.11.2018; Ogledov: 1689; Prenosov: 331
Celotno besedilo (1016,44 KB) |
7. Je pristop Evropske unije k Evropski konvenciji o človekovih pravicah še možen?Lina Burkelc Juras, 2017, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu bo obravnavano vprašanje pristopa EU k EKČP. Pravni temelj za pristop predstavlja člen 6 PEU, ki ga je predstavila Lizbonska pogodba. Vendar sama sprememba člena 6 ne zadošča, da bi EU postala pogodbenica EKČP. Za takšen rezultat mora EU izpogajati specifičen sporazum o pristopu s Svetom Evrope, katerega vsebina že dalj časa sproža velike polemike.
Po napornih pogajanjih in usklajevanjih je bil leta 2013 oblikovan Osnutek sporazuma o pristopu EU k EKČP. Žal tudi vsebina Osnutka sporazuma sama po sebi ne zadošča za uradni pristop EU k EKČP, saj se pojavljajo številne procesne, institucionalne in vsebinske ovire, ki imajo pomemben vpliv na morebiten dokončen pristop EU k EKČP. Nanje je opozorilo Sodišče EU v Mnenju 2/13, v katerem je trudoma izpogajani Osnutek sporazuma označilo za nezdružljivega s pravom EU in opozorilo na več težavnih vprašanj, ki naj bi jih odpiral. V magistrskem delu so predstavljene načrtovana ureditev iz Osnutka sporazuma, stališča Sodišča EU iz problematičnega Mnenja 2/13 in analiza možnih odzivov na izpostavljene težave in predloge Sodišča EU. Zaradi večnih kritik EU in Mnenja 2/13 se postavlja vprašanje, ali je pristop EU k EKČP glede na predstavljeno dejansko stanje sploh še možen, če je odgovor na to vprašanje pritrdilen, pa tudi, če je pristop sploh še zaželjen (oz. koristen).
Ključne besede: Pristop EU k EKČP, Mnenje 2/13, varstvo človekovih pravic, odnos med Sodiščem EU in ESČP, težave pristopa, možni odzivi
Objavljeno v DKUM: 27.09.2017; Ogledov: 2397; Prenosov: 558
Celotno besedilo (2,75 MB) |
8. Modeliranje in vodenje hibridnega koračnega motorjaGašper Pavlič, 2016, delo diplomskega projekta/projektno delo Opis: Prvi del projekta zajema razložitev delovanja hibridnega koračnega motorja, njegovih lastnosti ter izpeljavo matematičnega modela. V drugem delu so predstavljene metode določanja parametrov motorja, v zadnjem delu pa sta predstavljena verifikacija modela in odzivi.
Ključne besede: Hibridni koračni motor, modeliranje, vodenje, določanje parametrov hibridnega koračnega motorja, model hibridnega koračnega motorja, odzivi hibridnega koračnega motorja.
Objavljeno v DKUM: 22.03.2017; Ogledov: 1585; Prenosov: 208
Celotno besedilo (1,11 MB) |
9. Samozaupanje medicinskih sester in zdravnikov pri praktičnem izvajanju paliativne oskrbePetra Kamnik, Majda Pajnkihar, Ana Habjanič, 2014, izvirni znanstveni članek Opis: Uvod: Zdravstveni delavci so v paliativni oskrbi soočeni s številnimi zapletenimi in neprijetnimi situacijami, ko je potrebno bolnikom lajšati bolečine, jim na različne načine pomagati in hkrati tolažiti družino. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako zdravstveni delavci ocenjujejo svoje znanje in stopnjo samozaupanja pri izvajanju paliativne oskrbe. Metode: Izvedena je bila neeksperimentalna kvantitativna raziskava, v katero so bili vključeni zdravstveni delavci primarnega in sekundarnega nivoja zdravstvene dejavnosti Koroške regije (n = 100). Vzorčenje je bilo namensko nenaključno. S strukturiranim vprašalnikom pridobljeni podatki so bili statistično analizirani s programom SPSS ver. 20.0. Sklopa vprašanj, ki sta se nanašala na izvajanje paliativne oskrbe, sta pokazala dobro mersko zanesljivost instrumenta (Cronbach alfa = 0,781 in 0,914). Rezultati: Medicinske sestre in zdravniki so znanje in izkušnje v paliativni oskrbi v največji meri pridobivali v klinični praksi (50 %), svoje znanje so pretežno ocenili le kot zadovoljivo (53 %). Lasten odziv na zdravstvene težave oziroma na svetovanje in komunikacijo z bolnikom so medicinske sestre in zdravniki ocenili s povprečno oceno 2,7 do 3,2, kar pomeni, da pretežno zmorejo situacije pri praktičnem izvajanju paliativne oskrbe rešiti samostojno. Medicinske sestre in zdravniki na primarnem nivoju zdravstvene dejavnosti so navedli večjo stopnjo samozaupanja glede svetovanja o možnostih izbire kraja paliativne oskrbe. Diskusija in zaključek: Ugotovitve kažejo, da medicinske sestre in zdravniki vprašanj bolnikov o procesu umiranja in njihovih želja niso ocenili kot posebej neprijetnih. Bodoče raziskave bi lahko nadaljevale v tej smeri in ugotavljale, katere situacije zdravstvenemu osebju predstavljajo največje breme in kako se z njimi soočiti.
Ključne besede: znanje, paliativna oskrba, komunikacija, odzivi, presečna raziskava
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 1467; Prenosov: 169
 Povezava na celotno besedilo |
10. ODZIVI RAZLIČNIH CILJNIH SKUPIN NA IZBRANE OGLASEŠpela Veler, 2015, diplomsko delo Opis: V današnjem času podjetja brez oglaševanja ne morejo obstati na trgu. Oglaševanje postaja zmeraj agresivnejše in naprednejše ter nas spremlja na vsakem koraku našega življenja. Zaradi ogromne količine oglasov, ki nas obdajajo, mora oglas biti predstavljen tako, da si ga ljudje zapomnijo. Izjemno pomembno je tudi, kako ljudje oglas zaznajo.
V diplomskem projektu smo raziskovali, kako ljudje zaznavajo oglase. Izbrali smo tri različne oglase, ki niso namenjeni zelo širokemu ciljnemu občinstvu. Izkazalo se je, da sta zaznava teh oglasov in posledično vedenje ljudi po videnem oglasu temu primerna.
Večjih razlik med odzivi moških in žensk ter starejših in mlajših ljudi ni bilo. Sklepamo lahko, da bi te najbrž nastale, če bi izbrali oglase, ki so namenjeni predvsem eni izmed naštetih skupin ljudi. Skozi raziskavo smo opazili, da so oglasi, ki smo jih izbrali, zastavljeni tako, da jih ljudje splošno dobro razumejo. Nekoliko večje razlike so se pokazale med starejšimi in mlajšimi, vendar so tudi te zanemarljivo male.
Ključne besede: oglas, odjemalec, odzivi odjemalcev, zaznavanje oglasa.
Objavljeno v DKUM: 28.10.2015; Ogledov: 1128; Prenosov: 148
Celotno besedilo (1,43 MB) |
