| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
POLICIJSKO PRIDRŽANJE - UKREP ZA PREPREČITEV UNIČENJA DOKAZOV V POSTOPKU HIŠNE PREISKAVE
Aljoša Jaklin, 2010, diplomsko delo

Opis: Človekove pravice in temeljne svoboščine so izredno pomembna dobrina sodobne družbe, zato so zapisane v Ustavi kot najvišjem pravnem aktu države. Tudi Republika Slovenija zagotavlja visoko zaščito človekovih pravic v postopkih represivnih organov. Tako so v Ustavi Republike Slovenije zajete tudi podrobne določbe o pravici do osebne svobode in nedotakljivosti stanovanja, ki jih zakonodaja samo še razčlenjuje in natančneje določa. Policija, kot represivni organ, mora osebam v postopkih odvzema prostosti, kot tudi v postopku hišne preiskave, zagotavljati pravice, ki jim jih nalaga zakonodaja. Prav tako se mora Policija držati zakonodajnih pravil, ki so v teh dveh postopkih natančno določeni. Namen diplomske naloge je predstavitev glavnih značilnosti, ki so povezane z institutom pridržanja in hišne preiskave. Predstavljena je pravna ureditev v Republiki Sloveniji, ki opredeljuje instituta pridržanja in hišne preiskave na nivoju zakona in podzakonskih predpisov. Prav tako so predstavljene pravice oseb, ki jim je odvzeta prostost, kot tudi pravice preiskovanih oseb, zoper katere se izvaja hišna preiskava, na nivoju zakona, kot so vročitev odredbe, seznanitev s pravico do odvetnika, poziv k prostovoljni izročitvi predmetov, prisotnost procesnih subjektov ter pisanje in izročitev zapisnika o hišni preiskavi. Tako imenovana Miranda se nanaša na osumljence kaznivih dejanj, ki jim je odvzeta prostost. V slovenskih pozitivno-pravnih predpisih je ta zahteva izrecno zapisana, kar pomeni, da je potrebno pred vsakršnim odvzemom prostosti oziroma pridržanjem osebo o razlogih za odvzem prostosti tudi poučiti. Da lahko policija osebi odvzame prostost, pa mora imeti utemeljen razlog za sum, da je le-ta storila konkretno kaznivo dejanje. Utemeljeni razlog za sum pa je pravni standard, ki je potreben za odreditev hišne preiskave, pri kateri pa ima oseba, zoper katero se izvaja hišna preiskava, pravice, podobne pravicam iz Mirande. Vse izjave pridržanih oseb, kakor tudi dejanja policije, ki niso izvedena v skladu z zahtevami, so tako na sodišču neuporabna ter se izločijo kot nedovoljeni ali nezakoniti dokazi.
Ključne besede: osebna svoboda, odvzem prostosti, policijska pooblastila, policijski postopki, policijsko prijetje, pridržanje, nedotakljivost stanovanja, hišna preiskava, uničenje dokazov, koluzijska nevarnost
Objavljeno: 13.10.2010; Ogledov: 3128; Prenosov: 542
.pdf Celotno besedilo (389,69 KB)

5.
NASILNI NAPADI NA SVOBODO ČLOVEKA V KAZENSKEM PRAVU SLOVENIJE IN NEKATERIH DRUGIH EVROPSKIH DRŽAV
Maja Zelenko, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava nasilne napade na svobodo človeka v kazenskem pravu Slovenije in nekaterih drugih evropskih držav. Človekova osebna svoboda, ki zajema svobodo gibanja in svobodo odločanja, je temeljna in naravna pravica vsakega človeka. Vendar kljub temu, da je njeno varstvo zagotovljeno že v Ustavi Republike Slovenije, to še ne pomeni, da v vsakdanjem življenju ne prihaja do kršitev in posegov v posameznikovo svobodo. Ravno zaradi slednjega je potrebno tudi njeno kazenskopravno varstvo. Omejitve ali odvzemi svobode se pojavljajo v vseh državah sveta. V nekaterih so bolj pogosti in posledično strožje kaznovani, v drugih pa se pojavljajo smo v manjšem obsegu. Namen diplomskega dela je predstaviti, kako so kazniva dejanja zoper človekovo svobodo urejena v Sloveniji in nemško govorečih državah — Avstriji, Nemčiji in Švici. Te države so namreč že od nekdaj imele velik vpliv na naše ozemlje, tako kar se tiče družbenega, gospodarskega in tudi pravnega področja. V prvem delu diplomsko delo prikaže zgodovinski razvoj kazenskega prava in povezavo Slovenije z omenjenimi državami. Drugi del je posvečen primerjavi kazenskih zakonikov teh držav med seboj. Predvsem ugotavlja ali so za isto kaznivo dejanje določeni isti zakonski znaki in predpisane enako visoke kazni v vseh obravnavanih državah, ali pa so kljub zgodovinski in geografski povezanosti med njimi razlike. Ker je Slovenija ena mlajših držav, vsaj kar se tiče kazenskopravne zakonodaje, je moral bili v poštev vzet tudi Kazenski zakon Socialistične republike Slovenije.
Ključne besede: Kazensko pravo, kazniva dejanja zoper človekovo svobodo, prisiljenje, protipraven odvzem prostosti, ugrabitev, ogrožanje varnosti, Slovenija, Avstrija, Nemčija, Švica.
Objavljeno: 08.10.2010; Ogledov: 1925; Prenosov: 449
.pdf Celotno besedilo (452,03 KB)

6.
7.
Odvzem prostosti v kazenskem postopku : diplomsko delo
Suzana Gregorinčić, 2010, diplomsko delo

Ključne besede: kazenski postopek, kazensko procesno pravo, odvzem prostosti, diplomske naloge
Objavljeno: 11.05.2011; Ogledov: 2912; Prenosov: 384
.pdf Celotno besedilo (397,54 KB)

8.
Pravice osumljenca ob odvzemu prostosti
Nataša Vogrinc, 2016, diplomsko delo

Opis: Poseg v posameznikovo svobodo je poleg posega v pravico do življenja, ena najhujših kršitev človekovih pravic, ter je sprejemljiv le v primeru ko tako dopušča oziroma določa zakon. Vsaka država s pomočjo zakonov določa pravice oseb katerim je odvzeta prostost. Tako v Sloveniji le te pravice ureja Ustava Republike Slovenije, podrobneje pa Zakon o kazenskem postopku, kateri temelji na evropski pravi ureditvi. Pravice oseb ob odvzemu prostosti izhajajo iz Ustave RS in Zakona o kazenskem postopku, ter veljajo za vsakogar, ki se znajde v situaciji, ko mu je poseženo v svobodo. Med osnovne pravice sodi pravica do molka, pravica do zagovornika, pravica do tolmačenja in prevajanja, pravica do obveščanja in pravica do seznanitve z razlogi pridržanja ter pravica do pritožbe. Le te pravice temeljijo na evropski pravni ureditvi in prav zato so si pravice ki veljajo v Sloveniji skoraj identične s pravicami Republike Hrvaške. Namen diplomskega dela je podrobna predstavitev pravic osumljenca ob odvzemu prostosti. Uvodna poglavja opredeljujejo osnovne pojme, domnevo nedolžnosti ter pravico do poštenega sojenja, ter načela, ki določajo dopustitev posega v človekove pravice. Osrednji del sestavlja Ustavna ureditev pravic osumljenca ob odvzemu prostosti, Evropska ureditev pravic osumljenca, kateremu je odvzeta prostost in Zakon o kazenskem postopku z novelo ZKP-M. Na koncu diplomskem delu, so opredeljene pravice osumljenca ob odvzemu prostosti v Republiki Sloveniji ter primerjava le teh s hrvaško pravno ureditvijo.
Ključne besede: kazniva dejanja, osumljenci, odvzem prostosti, pridržanje, pravice, pravica do molka, pravica do zagovornika, diplomske naloge
Objavljeno: 21.12.2016; Ogledov: 473; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (567,49 KB)

9.
Policijska pridržanja v Republiki Sloveniji
Janez Geč, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi bodo predstavljena policijska pooblastila, s katerimi policisti lahko odvzamejo posamezniku osebno svobodo to je pridržanje. Na ta način želimo to problematiko podrobneje predstaviti tako strokovni kot tudi splošni javnosti, ki včasih zaradi napačne predstavitve primerov policijskega pridržanja ne razlikujejo med policijskim pridržanjem in sodnim priporom. Policisti morajo za izvajanje svojih nalog poznati veliko zakonov, če želijo zakonito, strokovno in učinkovito izvesti svoje naloge. Za področje posega v posameznikovo svobodo morajo tako poznati določbe iz Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP), Zakona o nalogah in pooblastilih policije (v nadaljevanju ZNPPOL) in Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPRCP), da bi lahko bili pri svojem delu strokovni in zakoniti, kar je osnova za izvedbo njihovih nalog. Zaradi neenotnih določil o izvedbi policijskega pridržanja, pa morajo v teh postopkih paziti da do napak ne pride. Zaradi tega, kakor tudi zaradi nenehnih sprememb zakonodaje, ki se spreminja glede na nastale razmer v družbi, se morajo policisti zaradi uspešnega izvajanja svojih pooblastil nenehno izobraževati in usposabljati. Policisti v procesu pridobitve izobrazbe policisti pridobijo le osnovno znanje, ki ga morajo kasneje pri svojem delu dopolnjevati in nadgrajevati na tak način. Cilj naloge je analizirati razvoj policijskih pridržanj in na enem mestu zbrati vse predpise o policijskih pridržanjih, kar bi policistom lahko služilo kot delovni opomnik. Pri tem pa se pregleda in ugotovi ali pri opredelitvi policijskih pridržanj v različnih zakonih prihaja do takšnih neusklajenosti, ki bi zahtevala spremembe in dopolnitve posameznega zakona.
Ključne besede: policija, policijska pooblastila, pridržanje, odvzem prostosti, diplomske naloge
Objavljeno: 19.10.2016; Ogledov: 855; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (589,79 KB)

10.
Odvzemi prostosti v predkazenskem postopku
Grega Obreht, 2019, diplomsko delo

Opis: Policija ima pri svojem delu na voljo različna pooblastila, s katerimi zagotavlja red in mir v državi. Eno izmed možnih pooblastil je tudi odvzem prostosti. Pri tem gre za najgloblji poseg v osebno svobodo, ki ga policija lahko izvrši le takrat, ko je to neizogibno potrebno in ko so izpolnjeni vsi zakonsko določeni pogoji. V predkazenskem postopku je to takrat, ko ima policija dovoljšno stopnjo suma, da je določena oseba storila kaznivo dejanje. Pri pisanju diplomske naloge smo se osredotočili na odvzeme prostosti, ki so definirani v Zakonu o kazenskem postopku, to so prijetje, privedba in pridržanje. Odvzemov prostosti pa ne vsebuje le Zakon o kazenskem postopku, zato smo opisali pridržanje tudi po Zakonu o prekrških, Zakonu o nalogah in pooblastilih policije in Zakonu o pravilih cestnega prometa. Opredelili smo tudi pravico do osebne svobode, ki je zavarovana v različnih mednarodnih dokumentih in v Ustavi Republike Slovenije. Prav tako ima oseba, ki ji je odvzeta prostost, po Ustavi in Zakonu o kazenskem postopku zagotovljene pravice, s katerimi jo mora policist seznaniti takoj ob odvzemu prostosti. Poleg teh pravic smo v diplomski nalogi pogledali še ostale pravice, ki pripadajo osebi, ki ji je bila odvzeta prostost. Analizirali smo tudi Ustavno odločbo U-I-18/93, saj se je zaradi nje prvič moral spremeniti Zakon o kazenskem postopku, ker ni bil v skladu z Ustavo. V zaključku ugotavljamo vlogo okrožnega državnega tožilca v predkazenskem postopku pri odvzemu prostosti, kako so urejeni posegi v osebno svobodo posameznika in kakšne pravice ima posameznik, ki mu je bila odvzeta prostost.
Ključne besede: diplomske naloge, odvzem prostosti, osebna svoboda, policija, predkazenski postopek
Objavljeno: 15.01.2019; Ogledov: 318; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (504,24 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici