| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
DOMNEVA NEDOLŽNOSTI IN OBRNJENO DOKAZNO BREME
Nina Požar, 2012, diplomsko delo

Opis: Institut obrnjenega dokaznega bremena je eno izmed sredstev v boju zoper vse vrste organiziraga kriminala. Ta oblika kriminala prinaša velikanske zaslužke kriminalnim združbam in posameznikom. S tako pridobljenim premoženjem si večajo ekonomsko moč, ki jo tudi izrabljajo za uveljavljanje lastnih interesov v gospodarstvu in politiki. Tako postavljajo organe pregona v podrejeni položaj, zato le-ti iščejo vedno nove načine omejevanja tovrstne kriminalitete doma in tudi na mednarodni ravni. Vrsta mednarodnih aktov postavlja odvzem premoženjskih koristi storilcem kriminalnih dejanj v ospredje na načelni ravni, kot tudi na ravni konkretnih zahtev po uzakonitvi ustaljenih postopkov. Pri nas in tudi v drugih državah je znano, da se sojenje osebam za kazniva dejanja, ki prinašajo velike dobičke, ni prav dosti dotaknilo njihovega premoženja. Cilj instituta obrnjenega dokaznega bremena je, da osumljeni izgubi svoje premoženje, če ne more dokazati, da ga je pridobil na zakonit način in tudi poravnal obveznosti do države. Z institutom obrnjenega dokaznega bremena pa se posega v temeljna načela kazenskega postopka, predvsem v domnevo nedolžnosti, pravico do poštenega sojenja in načelo enakosti orožij. Domneva nedolžnosti je ena izmedtemeljnih načel kazenskega postopka, ki je v pravnem redu Republike Slovenije postavljen na raven ustavne pravice, vsebuje pa jo tudi Zakon o kazenskem postopku. Načelo domnevne nedolžnosti (presumpcija) je danes temelj vsakega civiliziranega pravosodja.
Ključne besede: Kljucne besede: obrnjeno dokazno breme, domneva nedolžnosti, kaznivo dejanje, organiziran kriminal, zaplemba, odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi, enakost orožij.
Objavljeno: 01.08.2012; Ogledov: 4428; Prenosov: 577
.pdf Celotno besedilo (736,93 KB)

3.
Obrnjeno dokazno breme pri odvzemu protipravno pridobljene premoženjske koristi : magistrsko delo
Dejan Škofic, 2012, magistrsko delo

Opis: Organizirana in gospodarska kriminaliteta je problematika, s katero se srečujejo vse države sveta, ne samo manj razvite in revne, kot menijo nekateri, res pa je, da je večji problem v tranzicijskih državah, v katerih se demokracija komaj vzpostavlja, hkrati z njo pa se vzpostavlja tudi državni aparat, ki je namenjen odkrivanju in preprečevanju omenjene problematike. Tovrstna kriminaliteta, ki ne pozna državnih meja in postaja čedalje bolj transnacionalna, pa prinaša velikanske dobičke tako organiziranim kriminalnim združbam kot tudi posameznikom, ti pa si nato krepijo ekonomsko moč, ki jo izrabljajo za uveljavljanje lastnih interesov na gospodarskem in tudi političnem področju. Ker so kazniva dejanja tovrstne kriminalitete običajno brez neposrednih žrtev, jih je težko odkriti in kaznovati, zaradi česar jih je skoraj nemogoče preiskovati s klasičnimi metodami odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Zaradi tega se moramo prilagoditi tovrstni kriminaliteti ter uporabiti nove metode odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Kot najboljše orožje proti tovrstni kriminaliteti pa se je izkazal ravno institut razširjene zaplembe z uporabo obrnjenega dokaznega bremena. V tem postopku se osumljencu odvzame premoženje, katerega vrednost je v nesorazmerju z njegovimi zakonitimi prihodki, če osumljenec ne more z zadostno stopnjo verjetnosti izkazati, da ga je pridobil na zakonit način. Ker menim, da je treba tudi v slovenski pravni red uvesti institut razširjene zaplembe z uporabo obrnjenega dokaznega bremena, saj na tem področju zaostajamo za vsemi državami Evropske unije, je moj namen v magistrskem delu predstaviti možnost in način uvedbe tega instituta v slovenski pravni red.
Ključne besede: organizirana kriminaliteta, gospodarska kriminaliteta, preiskovanje, dokazi, dokazno breme, obrnjeno dokazno breme, protipravna premoženjska korist, odvzem premoženjske koristi, magistrska dela
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 1725; Prenosov: 321
.pdf Celotno besedilo (992,76 KB)

4.
Obrnjeno dokazno breme in organiziran kriminal : magistrsko delo
Teja Videc, 2013, magistrsko delo

Opis: Demokracije, temeljne človekove pravice in svoboščine, socialna blaginja in vladavina prava so prve, ki jim gospodarski kriminal predstavlja grožnjo, hkrati je oviran ekonomski razvoj družbe, moralna načela in pa državne institucije. Konsolidacija demokracije in prehod iz socialističnega v lastninski sistem, pravna, politična in gospodarska preobrazba pri nas je imela za posledico porast gospodarske kriminalitete. Slednja pa, kot posebnost organiziranega kriminala, zahteva ustrezno politiko obravnave in zajezitve. Odvzem premoženjske koristi, kot tradicionalno orožje kazenskega prava, z odvzemom, zamrznitvijo ali zasegom premoženja, ki izvira iz storitve kaznivega dejanja, dandanes ne zadostuje več. Kljub njegovi splošni razširjenosti se je pokazala potreba po institutu, ki bi tudi v postopkih civilnega prava omogočal uspešen boj zoper protipravno pridobljeno korist. Kot uspešen se je v »boju« zoper gospodarski kriminal izkazal institut obrnjenega dokaznega bremena. Najuspešnejša država, ki velja za primer dobrih praks, je Republika Irska. Od leta 1996 na podlagi zakona uspešno uporablja tovrstni institut in je hkrati uspešna v primerih večjih vrednosti ter posledično težjih kršitev. Novost v našem pravu je nedvomno Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ki v svojih določbah vpeljuje institut obrnjenega dokaznega bremena. Obdolžencu je omogočeno, da se razbremeni obveznosti na način, da dokaže, da ima njegovo pridobljeno premoženje zakonito podlago.
Ključne besede: organizirana kriminaliteta, gospodarska kriminaliteta, preiskovanje, premoženjska korist, odvzem premoženjske koristi, obrnjeno dokazno breme, primeri, magistrska dela
Objavljeno: 05.12.2013; Ogledov: 906; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

5.
Možnosti odvzema premoženja nezakonitega izvora - policijsko tožilski vidik : diplomsko delo univerzitetnega študija
Timotej Miklavčič, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bomo predstavili možnosti odvzema premoženja nezakonitega izvora v Republiki Sloveniji, predstavili bomo institucije, ki so na tem področju aktivne ter njihova pooblastila. Pri institucijah bo poudarek predvsem na policiji in državnem tožilstvu, ker sta prav ti dve instituciji najbolj dejavni in tudi sodelujeta, ko pride do preiskovanja kriminalitete. Pomembno se mi zdi, da se dotaknemo te teme, saj skorajda ne mine dan, da mediji ne bi poročali o dejavnostih organov odkrivanja in pregona, pri katerih zasežejo različne materialne dokaze, s katerimi naj bi dokazali povzročitev različnih kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete, ki je zadnje čase v Sloveniji eden izmed najbolj perečih problemov, zato je tudi vse več sredstev namenjeno preiskovanju tovrstne kriminalitete. Zakonodajo, ki se dotika omenjenega področja, predstavljajo predvsem Zakon o kazenskem postopku (2013), Kazenski zakonik-1 (2012) ter Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (2014). Prav tako smo predstavili dva pravnomočno razsojena primera, ki sta bila aktualna v slovenskem prostoru. Čeprav se diplomsko delo osredotoča predvsem na slovensko zakonodajo in njene organe odkrivanja in pregona, se bomo dotaknili tudi zakonodaje v sosednji Republiki Hrvaški saj se le-ta sooča s podobnimi težavami, ki jih prinaša gospodarski kriminal. Diplomsko delo smo zaključili z potrditvijo vseh treh hipotez. Na splošno lahko rečemo, da imamo zakonodajo, ki se dotika obravnavanega področja primerno urejeno.
Ključne besede: kazensko pravo, gospodarska kriminaliteta, nezakonito premoženje, odvzem premoženja nezakonitega izvora, odvzem premoženjske koristi, pravna ureditev, diplomske naloge
Objavljeno: 06.06.2014; Ogledov: 765; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (695,20 KB)

6.
Odvzem premoženja nezakonitega izvora z obrnjenim dokaznim bremenom
Sven Godec, 2014, diplomsko delo

Opis: Odvzem premoženja nezakonitega izvora je eden izmed ključnih elementov v boju zoper organiziran kriminal in druga huda kazniva dejanja z motivom koristoljubja, saj udari tovrstno kriminaliteto tja kjer to najbolj boli - v zaslužek. Ker tradicionalni ukrepi kazenskega prava niso bili več kos vse večji ekonomski in družbeni moči organizirane kriminalitete, ki je izvirala iz ogromnih kriminalnih dobičkov, so države tako začele iskati nove ukrepe, s katerimi bi zagotovile učinkovit odvzem takšnega protipravno pridobljenega premoženja. Rezultat takšnih prizadevanj je bil institut odvzema premoženja nezakonitega izvora z obrnjenim dokaznim bremenom, ki je z namenom večje učinkovitosti pri odvzemu kriminalnih zaslužkov močno presegal okvirje in možnosti tradicionalnih ukrepov ter s tem posegal v sama načela pravnih sistemov. Ta institut je uvedla v svoj pravni red tudi Slovenija, ko je jeseni 2011 sprejela Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI). Zakon je tako na področje odvzema protipravno pridobljenega premoženja prinesel vrsto pomembnih novosti, ki so v strokovni javnosti sprožile določene dileme glede ustavnosti in primernosti tega pravnega instituta. Razvidno je torej, da institut odpira vrsto vprašanj, na del katerih skušamo odgovoriti tudi v diplomskem delu. V diplomskem delu institut tako na splošno predstavimo in z namenom primerjave na pregleden ter sistematičen način pokažemo, kako je urejen v slovenskem, nacionalnem, evropskem in mednarodnem pravu, prav tako pa predstavimo tudi dejansko učinkovitost, prednosti in slabosti samega instituta, kot tudi ureditve odvzema premoženja nezakonitega izvora po ZOPNI. V diplomskem delu smo tako ugotovili, da institut odvzema premoženja nezakonitega izvora z obrnjenim dokaznim bremenom predstavlja učinkovit način povračila kriminalno pridobljenih sredstev in s tem preprečevanja težjih oblik kriminala, predvsem v primerih, ko so tradicionalnimi ukrepi nemočni. Enako velja tudi za slovensko ureditev tega instituta po ZOPNI, za katero smo še ugotovili, da je v skladu z obvezujočimi mednarodnimi in nadnacionalnimi pravnimi akti, kot tudi primerljiva z ureditvami drugih visoko razvitih demokratičnih držav. Prav tako smo kot neutemeljene zavrnili določene pomisleke glede ustavnosti in primernosti tega instituta in posledično njegove ureditve po ZOPNI, saj po našem mnenju omogoča večjo učinkovitost odvzema brez kršenja temeljnih pravic posameznika.
Ključne besede: kazensko pravo, odvzem premoženja nezakonitega izvora, odvzem premoženjske koristi, obrnjeno dokazno breme, pravna ureditev, mednarodno pravo, diplomske naloge
Objavljeno: 02.12.2014; Ogledov: 856; Prenosov: 255
.pdf Celotno besedilo (1008,93 KB)

7.
8.
DAVČNOPRAVNI VIDIKI ODVZEMA PREMOŽENJSKE KORISTI, PRIDOBLJENE S KAZNIVIM DEJANJEM ALI ZARADI NJEGA
Ivan Pridigar, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi avtor obravnava davčne vplive odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, z vidika oseb, katerim je premoženjska korist odvzeta – storilca kaznivega dejanja ali prejemnika premoženjske koristi ter z vidika oškodovanca kaznivega dejanja. Uvodoma je institut odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, uvrščen v sistem odvzema premoženja. Pri tem je analizirano razmerje med odvzemom premoženjske koristi, odvzemom premoženja nezakonitega izvora in obdavčitvijo nenapovedanih dohodkov. Podrobno je obravnavan način izračuna višine premoženjske koristi, v okviru katerega je posebna pozornost namenjena stroškom kaznivega dejanja ter vplivu obračunanih in plačanih davkov na višino premoženjske koristi. Magistrska naloga z vidika DDV, davka od dohodkov pravnih oseb in dohodnine podrobno obravnava vpliv odvzete premoženjske koristi na že obračunane davke pri osebi, ki ji je bila premoženjska korist odvzeta. Pridobljena kazenskopravna izhodišča o višini premoženjske koristi so podlaga za izpeljavo konkretnih davčnopravnih implikacij prehoda premoženja kot posledice kaznivega dejanja na strani storilca kaznivega dejanja in na strani oškodovanca. Magistrska naloga poda odgovore na številna vprašanja o davčnih vplivih kaznivih dejanj in kazenskega postopka ter razmerjih med odvzemom premoženjske koristi po kazenskem zakoniku, odvzemu premoženja nezakonitega izvora po ZOPNI in obdavčitvijo nenapovedanih dohodkov po ZDavP-2. Iz zaključnih ugotovitev so razvidni vplivi posameznih davkov na višino premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, ter vplivi odvzema premoženjske koristi na davčne obveznosti storilca ali prejemnika premoženjske koristi in oškodovanca. Takšne ugotovitve potrjujejo, da prehod premoženja, ki je posledica kaznivega dejanja, za storilca in oškodovanca predstavlja ekonomske posledice, ki so predmet obdavčitve. Hkrati ugotovitve v magistrski nalogi dajejo koristno teoretično podlago sodiščem ter strankam v kazenskem postopku pri odločanju o odvzemu premoženjske koristi in ugotavljanju višine le-te ter davčnemu organu in strankam v davčnih postopkih za pravilno davčno obravnavo ekonomskih posledic kaznivih dejanj.
Ključne besede: konfiskacija, odvzem premoženjske koristi, višina premoženjske koristi, stroški kaznivega dejanja, dohodnina, davek od dohodka pravnih oseb, DDV, ZOPNI, obdavčitev nenapovedanih dohodkov, ekonomske posledice kaznivega dejanja
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 515; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici