| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Možnosti odvzema premoženja nezakonitega izvora - policijsko tožilski vidik : diplomsko delo univerzitetnega študija
Timotej Miklavčič, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bomo predstavili možnosti odvzema premoženja nezakonitega izvora v Republiki Sloveniji, predstavili bomo institucije, ki so na tem področju aktivne ter njihova pooblastila. Pri institucijah bo poudarek predvsem na policiji in državnem tožilstvu, ker sta prav ti dve instituciji najbolj dejavni in tudi sodelujeta, ko pride do preiskovanja kriminalitete. Pomembno se mi zdi, da se dotaknemo te teme, saj skorajda ne mine dan, da mediji ne bi poročali o dejavnostih organov odkrivanja in pregona, pri katerih zasežejo različne materialne dokaze, s katerimi naj bi dokazali povzročitev različnih kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete, ki je zadnje čase v Sloveniji eden izmed najbolj perečih problemov, zato je tudi vse več sredstev namenjeno preiskovanju tovrstne kriminalitete. Zakonodajo, ki se dotika omenjenega področja, predstavljajo predvsem Zakon o kazenskem postopku (2013), Kazenski zakonik-1 (2012) ter Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (2014). Prav tako smo predstavili dva pravnomočno razsojena primera, ki sta bila aktualna v slovenskem prostoru. Čeprav se diplomsko delo osredotoča predvsem na slovensko zakonodajo in njene organe odkrivanja in pregona, se bomo dotaknili tudi zakonodaje v sosednji Republiki Hrvaški saj se le-ta sooča s podobnimi težavami, ki jih prinaša gospodarski kriminal. Diplomsko delo smo zaključili z potrditvijo vseh treh hipotez. Na splošno lahko rečemo, da imamo zakonodajo, ki se dotika obravnavanega področja primerno urejeno.
Ključne besede: kazensko pravo, gospodarska kriminaliteta, nezakonito premoženje, odvzem premoženja nezakonitega izvora, odvzem premoženjske koristi, pravna ureditev, diplomske naloge
Objavljeno: 06.06.2014; Ogledov: 757; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (695,20 KB)

2.
Mnenje javnosti o odvzemu premoženja nezakonitega izvora
Marina Zibelnik, 2014, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela so predstavljeni osnovni pojmi in postopki za odvzem premoženja nezakonitega izvora. Opisana sta pomena premoženja in lastnine. Nato je obrazloženo obrnjeno dokazno breme, ki predstavlja pomemben del pri postopku odvzema premoženja nezakonitega izvora. Sledi pregled zakonskih osnov za odvzem. Tu je omenjena tudi finančna preiskava, ki je podlaga v postopku, začasno zavarovanje ter začasen odvzem premoženja. Opisan je celoten postopek odvzema in tudi pokritost problematike na področju Evropske unije in na mednarodnem področju. Navedenih je nekaj primerov postopkov v Sloveniji. Na koncu so opisane tudi pomanjkljivosti zakona ter problemi, ki jih lahko predstavljajo. Drugi del je osredotočen na mnenje javnosti o odvzemu premoženja nezakonitega izvora v Sloveniji. S pomočjo ankete je bilo najprej zajeto mnenje o tematiki, nato so bili rezultati analizirani. Na vprašalnik so odgovarjali naključno izbrani ljudje preko interneta. Zbranih je bilo 205 odgovorov. Pridobljeni odgovori so bili analizirani, s pomočjo te analize so bile podane ugotovitve in nato preverjene še hipoteze, katere smo želeli testirati z vprašalnikom. Prevladuje strinjanje, da je odvzem premoženja nezakonitega izvora učinkovito orodje za boj proti kriminalu. Javnost tudi meni, da je v Sloveniji še veliko pomanjkljivosti na tem področju, predvsem v zakonih in volji tožilcev za izvajanje odvzema premoženja.
Ključne besede: odvzem premoženja, premoženje nezakonitega izvora, javnost, stališča, javno mnenje, diplomske naloge
Objavljeno: 19.01.2015; Ogledov: 745; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

3.
Odvzem premoženja nezakonitega izvora z obrnjenim dokaznim bremenom
Sven Godec, 2014, diplomsko delo

Opis: Odvzem premoženja nezakonitega izvora je eden izmed ključnih elementov v boju zoper organiziran kriminal in druga huda kazniva dejanja z motivom koristoljubja, saj udari tovrstno kriminaliteto tja kjer to najbolj boli - v zaslužek. Ker tradicionalni ukrepi kazenskega prava niso bili več kos vse večji ekonomski in družbeni moči organizirane kriminalitete, ki je izvirala iz ogromnih kriminalnih dobičkov, so države tako začele iskati nove ukrepe, s katerimi bi zagotovile učinkovit odvzem takšnega protipravno pridobljenega premoženja. Rezultat takšnih prizadevanj je bil institut odvzema premoženja nezakonitega izvora z obrnjenim dokaznim bremenom, ki je z namenom večje učinkovitosti pri odvzemu kriminalnih zaslužkov močno presegal okvirje in možnosti tradicionalnih ukrepov ter s tem posegal v sama načela pravnih sistemov. Ta institut je uvedla v svoj pravni red tudi Slovenija, ko je jeseni 2011 sprejela Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI). Zakon je tako na področje odvzema protipravno pridobljenega premoženja prinesel vrsto pomembnih novosti, ki so v strokovni javnosti sprožile določene dileme glede ustavnosti in primernosti tega pravnega instituta. Razvidno je torej, da institut odpira vrsto vprašanj, na del katerih skušamo odgovoriti tudi v diplomskem delu. V diplomskem delu institut tako na splošno predstavimo in z namenom primerjave na pregleden ter sistematičen način pokažemo, kako je urejen v slovenskem, nacionalnem, evropskem in mednarodnem pravu, prav tako pa predstavimo tudi dejansko učinkovitost, prednosti in slabosti samega instituta, kot tudi ureditve odvzema premoženja nezakonitega izvora po ZOPNI. V diplomskem delu smo tako ugotovili, da institut odvzema premoženja nezakonitega izvora z obrnjenim dokaznim bremenom predstavlja učinkovit način povračila kriminalno pridobljenih sredstev in s tem preprečevanja težjih oblik kriminala, predvsem v primerih, ko so tradicionalnimi ukrepi nemočni. Enako velja tudi za slovensko ureditev tega instituta po ZOPNI, za katero smo še ugotovili, da je v skladu z obvezujočimi mednarodnimi in nadnacionalnimi pravnimi akti, kot tudi primerljiva z ureditvami drugih visoko razvitih demokratičnih držav. Prav tako smo kot neutemeljene zavrnili določene pomisleke glede ustavnosti in primernosti tega instituta in posledično njegove ureditve po ZOPNI, saj po našem mnenju omogoča večjo učinkovitost odvzema brez kršenja temeljnih pravic posameznika.
Ključne besede: kazensko pravo, odvzem premoženja nezakonitega izvora, odvzem premoženjske koristi, obrnjeno dokazno breme, pravna ureditev, mednarodno pravo, diplomske naloge
Objavljeno: 02.12.2014; Ogledov: 839; Prenosov: 254
.pdf Celotno besedilo (1008,93 KB)

4.
Odvzem premoženja nezakonitega izvora v pravu EU
Katja Rejec Longar, Branko Lobnikar, 2012, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: kazniva dejanja, odvzem premoženja, pravna ureditev, Evropska unija, EU
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 716; Prenosov: 157
URL Povezava na celotno besedilo

5.
ODVZEM PREMOŽENJA NEZAKONITEGA IZVORA
Anja Dobovičnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Ukrep odvzema premoženja nezakonitega izvora v ZOPNI je instrument s katerim je razširjen domet odvzema tudi na področje pravdnega postopka. Edinstven je predvsem zato, ker je za uvedbo finančne preiskave potreben nižji dokazni standard. Dokazno breme pa nosi lastnik premoženja. Diplomsko delo je sestavljeno iz več sklopov. Na samem začetku sem pojasnila razmejitve in vzporednice med civilnim in kazenskim odvzemom premoženja. Navedla sem razloge in spodbude za sprejem civilnega odvzema. Določila sem pravno naravo ukrepa in razčlenila potek pravdnega postopka za odvzem premoženja nezakonitega izvora. Opredelila sem možnosti začasnega zavarovanja in začasnega odvzema premoženja nezakonitega izvora za večjo učinkovitost odvzema. Prav tako me je zanimalo ali ukrep odvzema premoženja nezakonitega izvora posega v ustavne pravice.
Ključne besede: civilni odvzem premoženja nezakonitega izvora, Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ZOPNI, kriminal, faze civilnega postopka, pravna narava, začasno zavarovanje, začasen odvzem, ustavne pravice, retroaktivnost
Objavljeno: 24.06.2016; Ogledov: 948; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (671,14 KB)

6.
Davčni nadzor fizične osebe v luči ustavnega načela pravne države s poudarkom na načelu sorazmernosti
Natalija Njavro, 2016, magistrsko delo

Opis: Davčni nadzor fizične osebe je specifični davčni postopek namenjen razjasnjevanju in ugotavljanju dejstev, s pomočjo katerih davčni organ odmeri davek po 68. a členu Zakona o davčnem postopku. S 1.1.2014 je bila sprejeta novela Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2G) , s katero je obdavčitev nenapovedanih dohodkov dobila zakonsko podlago v samostojnem členu. Obdavčitev nenapovedanega dohodka se izvede pod pogojem, da davčni organ ugotovi nesorazmerje ali razliko med vrednostjo sredstev za privatno potrošnjo, ki vključuje premoženje, s katerim razpolaga davčni zavezanec in ta znatno presegajo dohodke, ki jih je zavezanec za plačilo davka napovedal. Davčni organ v tem primeru pozove davčnega zavezanca k predložitvi podatkov o svojem premoženju. Davčni organ ves čas postopka ravna v skladu z načeli davčnega postopka in načeli drugih zakonov, ki ga prav tako zavezujejo. Naloga najprej opredeljuje davčni nadzor fizične osebe v razmerju do najpomembnejšega načela – načela pravne države, s poudarkom na načelu sorazmernosti. Naloga se nanaša na upoštevanje omenjenih načel tako s strani zakonodajalca, kot s strani samega izvajalca zakona – davčnega organa.
Ključne besede: Davčni nadzor, davčni zavezanec - fizična oseba, dohodnina, davek po 68. a členu ZDavP-2G, prekomerna obdavčitev, načelo pravne države, načelo sorazmernosti, človekove pravice, davčna načela, načela Zakona o splošnem upravnem postopku, odmera davka od nenapovedanih dohodkov, odvzem nezakonito pridobljenega premoženja, kaznovalna narava.
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 528; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

7.
Ugotavljanje premoženja nezakonitega izvora kot del preiskovanja nekaterih oblik gospodarske kriminalitete
Damjan Gomboc, 2016, diplomsko delo

Opis: Življenje ljudi v varnem okolju je neprecenljiva družbena vrednota in temeljna človekova pravica. Vse države sveta se srečujejo s kriminaliteto, kjer si kriminalne združbe ustvarjajo velik zaslužek, pridobljen na nelegalen način, kar pa lahko delno onemogočimo predvsem tako, da se jim odvzame protipravna premoženjska korist, ki je pridobljena s kaznivimi dejanji. Pri odkrivanju in preiskovanju kriminalitete je pomembno sodelovanje med državnimi organi in institucijami, predvsem takrat, ko gre za kompleksnejša in zahtevnejša preiskovalna področja, kot so terorizem, organizirani kriminal, gospodarski kriminal, korupcija in pranje denarja. Sodelovanje mora temeljiti na pravočasnem obveščanju in neposredni izmenjavi podatkov. Slovenska zakonodaja določa, da ne sme nihče obdržati koristi, ki jo je pridobil protipravno, to je takrat, ko je storilec kaznivega dejanja sebi ali nekomu drugemu pridobil premoženjsko korist. Tako se premoženje, pridobljeno s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, v kazenskem postopku odvzame. Policija tako daje velik poudarek izvajanju finančnih preiskav, katerih namen je iskanje, sledenje, identifikacija in zavarovanje ter cilj odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivimi dejanji ali zaradi njega.
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, premoženje nezakonitega izvora, odvzem premoženja, preiskovanje, preiskovalni organi, pristojnosti, diplomske naloge
Objavljeno: 21.12.2016; Ogledov: 530; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (586,86 KB)

8.
ODVZEM PREMOŽENJA NEZAKONITEGA IZVORA - PREGLED SLOVENSKE IN PRIMERJALNO-PRAVNE ZAKONODAJE
Uroš Kuhar, 2016, diplomsko delo

Opis: Institut obrnjenega dokaznega bremena se pojavlja kot učinkovito sredstvo države v boju zoper organiziran kriminal. Tovrstna kriminaliteta prinaša ogromne zaslužke posameznikom in kriminalnim združbam. Z nezakonito pridobljenim premoženjem si krepijo svojo ekonomsko moč, ki jo izrabljajo za uveljavljanje svojih lastnih interesov tako na gospodarskem kot političnem področju. Cilj instituta obrnjenega dokaznega bremena je, da osumljeni izgubi svoje premoženje, v kolikor ne uspe dokazati, da ga je pridobil na zakonit način in hkrati poravnal svoje obveznosti do države. Zavedati se moramo, da se z institutom obrnjenega dokaznega bremena posega v temeljna načela kazenskega postopka, predvsem v domnevo nedolžnosti, pravico do poštenega sojenja in načelo enakosti orožij. Najuspešnejša država, ki velja za primer dobre prakse, je Republika Irska. Od leta 1996 na podlagi zakona uspešno uporablja tovrstni inštitut in je hkrati uspešna v primerih, kjer so prisotne večje vrednosti ter posledično težje kršitve.
Ključne besede: kaznivo dejanje, odvzem premoženja, obrnjeno dokazno breme, organiziran kriminal, človekove pravice
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 535; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (866,61 KB)

9.
Modeli odvzema premoženja nezakonitega izvora - pravni, organizacijski in izvedbeni vidiki
Katja Rejec Longar, 2018, doktorska disertacija

Opis: V zadnjih letih se je iz ZDA tudi v Evropo preselila ideja, da je najučinkovitejši spopad z organiziranim in ekonomskim kriminalom odvzem premoženjske koristi oziroma nezakonito pridobljenega premoženja. S porastom organizirane kriminalitete so se namreč organizirane kriminalne združbe dokopale do precejšnje finančne moči ter z umazanim denarjem začele prodirati tudi v legalne sfere delovanja. Zaporne kazni za pregon tovrstnih aktivnosti niso več učinkovite v zadostni meri, zlasti ker imajo združbe z znatnimi finančnimi sredstvi s korupcijo moč vplivati na odločanje tako organov pregona, sodstva kot tudi finančnih institucij in celo zakonodajalcev. Opisanim specifikam organiziranega kriminala so se morala prilagoditi tudi orodja za boj proti njem. Eno od najučinkovitejših je zagotovo uporaba postopkov odvzema premoženja nezakonitega izvora. V teoretičnem delu smo opredelili koncept odvzema premoženja nezakonitega izvora ter predstavili nekatere kritične poglede nanj. Ugotovili smo, da je odvzem premoženja š širši pojem kot je zgolj zaplemba premoženja saj obsega pet faz: 1. finančna preiskava, 2. zavarovanje premoženja, 3. zaplemba, 4. izvršba odločbe o zaplembi in 5. razpolaganje s premoženjem.. Na podlagi tega smo analizirali akte mednarodnih organizacij ter med seboj primerjali ureditve štirih držav članic EU, ki so na tem področju uspešne, ter Slovenije. Iz naše analize obveznosti in priporočil, ki nam jih nalagajo mednarodne organizacije ter iz primerijalno pravne analize ureditve držav članic EU, ki so na tem področju uspešne, izhaja, da morajo biti znotraj nacionalnega pravnega reda vse faze postavljene sistematično in mora celoten postopek biti istočasno podprt z ustreznimi centraliziranimi organizacijskimi strukturami. V empiričnem delu smo izvedli anketo med slovenskimi policisti in tožilci. Na podlagi analize njihovih odgovorov smo ugotovili, da policisti in tožilci načeloma podpirajo odvzem premoženja nezakonitega izvora. Hkrati jih velika večina meni da slovenska zakonodaja ni sistematična in da ne daje dobre podlage za učinkovito izpeljavo postopka v kazenskem ali v civilnem okvirju. V povezavi z ustreznostjo slovenske organizacijske strukture na področju odvzema premoženja tako policisti in tožilci močno podpirajo ustanovitev dveh centraliziranih organov, prvega za izvajanje finančnih preiskav in postopka odvzema in drugega za upravljanje z zavarovanim in odvzetim premoženjem. Natančna analiza določb slovenske zakonodaje, ki ureja odvzem premoženja v kazenskem in civilnem postopku ter odsotnost centraliziranih organziacijskih struktur pritrjujeta stališčem slovenskih policistov in tožilcev. Na podlagi ugotvoljenih standardov, ki zagotavljajo učinkovitost postopka oidzvema premoženja, tj sistematična urejenost vseh faz ter centralizirana organizacijska struktura, smo izdelali priporočila za vzpostavitev odvzema premoženja v Sloveniji, ki so uporabna tudi za druge države s kontinentalnim pravnim sistemom.
Ključne besede: finančne preiskave, odvzem premoženja nezakonitega izvora, zavarovanje premoženja, zaplembe, doktorske disertacije
Objavljeno: 23.05.2018; Ogledov: 779; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici