SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 47 / 47
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
41.
Varstvo posesti
Ana Pušnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Posest je neposredna ali posredna dejanska oblast nad stvarjo. Pri opredelitvi posesti poznamo subjektivno in objektivno koncepcijo posesti. Posest ni pravica, saj pravica predstavlja pravno oblast do stvari. Značilnost ureditve varstva posesti je, da varuje zgolj posest, ne glede na to ali ima tisti, ki se sklicuje na varstvo, pravico do posesti ali ne. Pri varstvu posesti, stranka ne sme vzeti pravice v svoje roke, ampak jo mora uveljavljati prek pravnega instrumentarija, ki ga nudi pravni red. Pri tem poznamo varstvo posesti posrednega in neposrednega posestnika. Poznamo pa tudi varstvo soposesti in delne posesti. Na podlagi intenzivnosti protipravnega posega v posest ločimo odvzem posesti in motenje posesti. Razlika med obema je predvsem v tem, da pri motenju posesti, poseg v posest ni tako intenziven kot pri odvzemu posesti. Tako se motenje in odvzem posesti uveljavljata v obliki tožbe. Takšne zahtevke imenujemo posesorični zahtevki. Pri tem določa stvarnopravni zakonik, da lahko zahteva moteni sodno varstvo v primeru motenja oziroma odvzema posesti v 30 dneh odkar je zvedel za motenje in najpozneje v enem letu odkar je motenje nastalo. Tridelni tožbeni zahtevek vsebuje ugotovitveni zahtevek s katerim se zahteva ugotovitev motenja ter način, s katerim je bilo motilno dejanje izvršeno. Sledi vzpostavitev v prejšnje stanje in prepoved nadaljnjega motenja posesti. Subsidiarno obliko posestnega varstva predstavlja samopomoč. Pogoji za samopomoč so, da je nevarnost neposredna, da je takojšnja in nujna, ter da način samopomoči ustreza okoliščinam, v katerih obstaja nevarnost. Za hitro rešitev lahko posestnik, čigar posest je motena, navadno uporabi institut začasne odredbe. Gre torej za (še) najhitrejše pravno varstvo za posestnike, katerih posest je bila motena. Začasna odredba nudi začasno zavarovanje do odločitve o glavnem sporu. Cilj posestnega varstva je v preprečevanju, omejevanju in sankcioniranju samovoljnega uveljavljanja zatrjevanih pravic.
Ključne besede: Posest, sodno varstvo posesti, motenje posesti, odvzem posesti, samopomoč, tridelni tožbeni zahtevek, začasne odredbe.
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 733; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (564,04 KB)

42.
Pridelovalni in fitoremediacijski potencial industrijske konoplje (Cannabis sativa L.)
Dominika Klavž, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Čiščenje onesnaženih tal je zahtevno, še posebej, ko gre za težke kovine. Naraven način čiščenja tal imenujemo fitoremediacija. Uporabimo rastline, ki jih imenujemo hiperakumulatorji in v tkivih akumulirajo več kot 0,1 % Pb, Co, Cr in več kot 1 % Mn, Ni ali Zn. Med potencialne hiperakumulatorje spada konoplja (Cannabis sativa L.), ki smo jo analizirali s študijem predvsem tuje literature iz baz Sciencedirect, ProQuest in Web of Science in skozi lastno preliminarno raziskavo, katere rezultate smo vključili v primerjavo. Največji vpliv na pridelek konoplje ima kombinacija zgodnje setve in visoke setvene norme okrog 250 rastlin/ m². Konoplja glede na vire akumulira med 1,1 in 136,9 mg Pb/kg suhe snovi. Glede na pričakovan pridelek 10 t/ha mora rastlina akumulirati vsaj 10 kg Pb/ha, kar pa konoplja z odvzemom 10 t/ha ni dosegla. Konoplja akumulira z dodajanjem kelatnih ligandov višje koncentracije Pb iz tal, ki so še vedno prenizke, da bi jo identificirali kot hiperakumulator svinca. V primerjavi s sončnico (H. annus L.), oljno ogrščico (B. napus L.), lanom (L. usitatissimum L.) in koruzo (Zea myas L.) pa konoplja med poljščinami akumulira najvišje koncentracije Pb. Za uspešnejšo fitoremediacijo onesnaženih tal lahko kolobar kombiniramo z dvema rastlinama, ki akumulirata Pb, npr. konoplja in oljna ogrščica. Konoplja z veliko vsebnostjo Pb ima potencial v gradbeništvu, papirni industriji ali za izdelavo kompozitov. Za uživanje ali izdelavo oblačil ni primerna.
Ključne besede: konoplja, fitoremediacija, onesnaženje okolja, odvzem svinca, pridelek
Objavljeno: 31.08.2016; Ogledov: 718; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (857,69 KB)

43.
ODVZEM PREMOŽENJA NEZAKONITEGA IZVORA - PREGLED SLOVENSKE IN PRIMERJALNO-PRAVNE ZAKONODAJE
Uroš Kuhar, 2016, diplomsko delo

Opis: Institut obrnjenega dokaznega bremena se pojavlja kot učinkovito sredstvo države v boju zoper organiziran kriminal. Tovrstna kriminaliteta prinaša ogromne zaslužke posameznikom in kriminalnim združbam. Z nezakonito pridobljenim premoženjem si krepijo svojo ekonomsko moč, ki jo izrabljajo za uveljavljanje svojih lastnih interesov tako na gospodarskem kot političnem področju. Cilj instituta obrnjenega dokaznega bremena je, da osumljeni izgubi svoje premoženje, v kolikor ne uspe dokazati, da ga je pridobil na zakonit način in hkrati poravnal svoje obveznosti do države. Zavedati se moramo, da se z institutom obrnjenega dokaznega bremena posega v temeljna načela kazenskega postopka, predvsem v domnevo nedolžnosti, pravico do poštenega sojenja in načelo enakosti orožij. Najuspešnejša država, ki velja za primer dobre prakse, je Republika Irska. Od leta 1996 na podlagi zakona uspešno uporablja tovrstni inštitut in je hkrati uspešna v primerih, kjer so prisotne večje vrednosti ter posledično težje kršitve.
Ključne besede: kaznivo dejanje, odvzem premoženja, obrnjeno dokazno breme, organiziran kriminal, človekove pravice
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 524; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (866,61 KB)

44.
Modeli odvzema premoženja nezakonitega izvora - pravni, organizacijski in izvedbeni vidiki
Katja Rejec Longar, 2018, doktorska disertacija

Opis: V zadnjih letih se je iz ZDA tudi v Evropo preselila ideja, da je najučinkovitejši spopad z organiziranim in ekonomskim kriminalom odvzem premoženjske koristi oziroma nezakonito pridobljenega premoženja. S porastom organizirane kriminalitete so se namreč organizirane kriminalne združbe dokopale do precejšnje finančne moči ter z umazanim denarjem začele prodirati tudi v legalne sfere delovanja. Zaporne kazni za pregon tovrstnih aktivnosti niso več učinkovite v zadostni meri, zlasti ker imajo združbe z znatnimi finančnimi sredstvi s korupcijo moč vplivati na odločanje tako organov pregona, sodstva kot tudi finančnih institucij in celo zakonodajalcev. Opisanim specifikam organiziranega kriminala so se morala prilagoditi tudi orodja za boj proti njem. Eno od najučinkovitejših je zagotovo uporaba postopkov odvzema premoženja nezakonitega izvora. V teoretičnem delu smo opredelili koncept odvzema premoženja nezakonitega izvora ter predstavili nekatere kritične poglede nanj. Ugotovili smo, da je odvzem premoženja š širši pojem kot je zgolj zaplemba premoženja saj obsega pet faz: 1. finančna preiskava, 2. zavarovanje premoženja, 3. zaplemba, 4. izvršba odločbe o zaplembi in 5. razpolaganje s premoženjem.. Na podlagi tega smo analizirali akte mednarodnih organizacij ter med seboj primerjali ureditve štirih držav članic EU, ki so na tem področju uspešne, ter Slovenije. Iz naše analize obveznosti in priporočil, ki nam jih nalagajo mednarodne organizacije ter iz primerijalno pravne analize ureditve držav članic EU, ki so na tem področju uspešne, izhaja, da morajo biti znotraj nacionalnega pravnega reda vse faze postavljene sistematično in mora celoten postopek biti istočasno podprt z ustreznimi centraliziranimi organizacijskimi strukturami. V empiričnem delu smo izvedli anketo med slovenskimi policisti in tožilci. Na podlagi analize njihovih odgovorov smo ugotovili, da policisti in tožilci načeloma podpirajo odvzem premoženja nezakonitega izvora. Hkrati jih velika večina meni da slovenska zakonodaja ni sistematična in da ne daje dobre podlage za učinkovito izpeljavo postopka v kazenskem ali v civilnem okvirju. V povezavi z ustreznostjo slovenske organizacijske strukture na področju odvzema premoženja tako policisti in tožilci močno podpirajo ustanovitev dveh centraliziranih organov, prvega za izvajanje finančnih preiskav in postopka odvzema in drugega za upravljanje z zavarovanim in odvzetim premoženjem. Natančna analiza določb slovenske zakonodaje, ki ureja odvzem premoženja v kazenskem in civilnem postopku ter odsotnost centraliziranih organziacijskih struktur pritrjujeta stališčem slovenskih policistov in tožilcev. Na podlagi ugotvoljenih standardov, ki zagotavljajo učinkovitost postopka oidzvema premoženja, tj sistematična urejenost vseh faz ter centralizirana organizacijska struktura, smo izdelali priporočila za vzpostavitev odvzema premoženja v Sloveniji, ki so uporabna tudi za druge države s kontinentalnim pravnim sistemom.
Ključne besede: finančne preiskave, odvzem premoženja nezakonitega izvora, zavarovanje premoženja, zaplembe, doktorske disertacije
Objavljeno: 23.05.2018; Ogledov: 749; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

45.
Stopnjevitost ukrepov omejevanja roditeljske pravice zaradi varovanja otrokovih koristi
Andreja Šibenik, 2017, diplomsko delo

Opis: Zaradi otrokove ranljivosti in občutljivosti je potrebno še posebej skrbno varovati njegove koristi in pravice. Kadar to v primarni družinski skupnosti ni zadovoljivo doseženo, nastopijo ukrepi omejevanja roditeljske pravice, ki predstavljajo intervencijo države, katere namen je zavarovati korist otroka. S tem namenom Ustava Republike Slovenije in Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih predvidevata ukrepe, s katerimi je mogoče poseči v intimno družinsko okolje. Ti ukrepi morajo biti na podlagi Ustave Republike Slovenije urejeni stopnjevito, saj se je le na takšen način mogoče ustrezno odzvati na različne življenjske okoliščine. Načelo sorazmernosti izhaja iz mednarodnopravnih aktov, kakršna sta Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah, ki zavezujejo tudi Slovenijo. To načelo predvideva uporabo v prvi vrsti milejših ukrepov, s katerimi je mogoče v zadostni meri zavarovati otrokove koristi. Država si zato prizadeva pomagati družini najprej s pozitivnimi ukrepi. Kadar pa to ne prinese želenih rezultatov, sme poseči v pravice staršev in tako poskrbeti za otrokovo dobrobit. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ne uresničuje v celoti ustavne zahteve po stopnjevitosti ureditve ukrepov omejevanja roditeljske pravice, saj predvideva le nekaj ukrepov centra za socialno delo, s katerimi se omejujejo določena upravičenja, ki izhajajo iz roditeljske pravice in, kot skrajni ukrep, popoln odvzem roditeljske pravice s strani sodišča. Ne ureja pa milejših ukrepov sodišča, s katerimi bi se hitro in učinkovito zavarovalo koristi otroka, ne da bi bila obenem staršem popolnoma odvzeta roditeljska pravica in bi posledično prišlo do dejanske ločitve otroka od družine. Tudi sodna praksa potrjuje, da zakonska pravna podlaga sodiščem in centrom za socialno delo ne omogoča izvajanja vseh potrebnih ukrepov, s katerimi bi na najboljši možen način zavarovali položaj otroka v različnih kompleksnih življenjskih okoliščinah. Odgovore na navedene pomanjkljivosti trenutne zakonodajne ureditve prinaša novi Družinski zakonik, ki preko svojih določb uvaja stopnjevitost ukrepov za zavarovanje koristi otrok. Na to kaže med drugim tudi nova določba Družinskega zakonika z naslovom 'Omejitev starševske skrbi'. Ena izmed pomembnejših sprememb, ki jih prinaša Družinski zakonik, je tudi prenos velikega dela pristojnosti s centrov za socialno delo na sodišča. Na novo uveden pojem starševske skrbi, ki nadomešča pojem roditeljske pravice, pa jasno izraža zahtevo zakonodajalca, da se skrb za otroka vedno postavi na prvo mesto.
Ključne besede: roditeljska pravica, starševska skrb, ukrepi za varstvo koristi otrok, načelo otrokove največje koristi, odvzem in omejitev roditeljske pravice, človekove pravice, otrokove pravice, pravica do spoštovanja družinskega življenja.
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 245; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (251,72 KB)

46.
Postopek odvzema poslovne sposobnosti z analizo aktualne sodne prakse
Anja Majcenič, 2017, magistrsko delo

Opis: Poslovna sposobnost spada med temeljne atribute fizičnih oseb, ki je povezana z vsemi področji posameznikovega življenja in na podlagi katere lahko oseba samostojno sklepa pravne posle, pridobiva pravice in se zavezuje. Veljavna slovenska zakonodaja še vedno predvideva možnost odvzema poslovne sposobnosti, ki radikalno posega v človekovo življenje. Poslovna sposobnost se lahko deloma ali popolnoma odvzame polnoletni osebi, ki zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil ali iz drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, ni sposobna skrbeti sama zase, za svoje pravice in koristi. Postopek se praviloma začne na predlog upravičenega predlagatelja ali po uradni dolžnosti sodišča. Kadar sodišče v izvedenem postopku ugotovi izpolnjenost pogojev za odvzem poslovne sposobnosti, izda sklep in ga pošlje pristojnemu Centru za socialno delo, ta pa osebo postavi pod skrbništvo in ji določi skrbnika. Oseba s popolno odvzeto poslovno sposobnostjo v pravnem prometu ne more več samostojno nastopati, medtem ko je oseba z delno odvzeto poslovno sposobnostjo postavljena v položaj mladoletnika med petnajstim in osemnajstim letom. Centru je v tem primeru omogočena določitev pravnih poslov, ki jih sme oseba z delno odvzeto poslovno sposobnostjo skleniti samostojno in brez odobritve skrbnika, vendar bi zaradi možnosti prekomernega posega v človekove pravice to moralo storiti že sodišče. Z odvzemom poslovne sposobnosti se globoko poseže v posameznikove osebnostne pravice, zato je v skladu z ureditvami modernih držav nujna odprava odvzema poslovne sposobnosti in prenova področja skrbništva za odrasle osebe. Prve spremembe se obetajo z začetkom veljavnosti Družinskega zakonika, vendar bi bila potrebna celovitejša reforma, na podlagi katere bi država osebam zagotavljala pomoč samo za tista življenjska področja oz. zadeve, kjer bi jo te dejansko potrebovale in ki bi se presojala glede na okoliščine vsakega posameznega primera.
Ključne besede: pravna sposobnost, poslovna sposobnost, popolni odvzem poslovne sposobnosti, delni odvzem poslovne sposobnosti, center za socialno delo, skrbništvo.
Objavljeno: 03.11.2017; Ogledov: 873; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (728,44 KB)

47.
Odvzemi prostosti v predkazenskem postopku
Grega Obreht, 2019, diplomsko delo

Opis: Policija ima pri svojem delu na voljo različna pooblastila, s katerimi zagotavlja red in mir v državi. Eno izmed možnih pooblastil je tudi odvzem prostosti. Pri tem gre za najgloblji poseg v osebno svobodo, ki ga policija lahko izvrši le takrat, ko je to neizogibno potrebno in ko so izpolnjeni vsi zakonsko določeni pogoji. V predkazenskem postopku je to takrat, ko ima policija dovoljšno stopnjo suma, da je določena oseba storila kaznivo dejanje. Pri pisanju diplomske naloge smo se osredotočili na odvzeme prostosti, ki so definirani v Zakonu o kazenskem postopku, to so prijetje, privedba in pridržanje. Odvzemov prostosti pa ne vsebuje le Zakon o kazenskem postopku, zato smo opisali pridržanje tudi po Zakonu o prekrških, Zakonu o nalogah in pooblastilih policije in Zakonu o pravilih cestnega prometa. Opredelili smo tudi pravico do osebne svobode, ki je zavarovana v različnih mednarodnih dokumentih in v Ustavi Republike Slovenije. Prav tako ima oseba, ki ji je odvzeta prostost, po Ustavi in Zakonu o kazenskem postopku zagotovljene pravice, s katerimi jo mora policist seznaniti takoj ob odvzemu prostosti. Poleg teh pravic smo v diplomski nalogi pogledali še ostale pravice, ki pripadajo osebi, ki ji je bila odvzeta prostost. Analizirali smo tudi Ustavno odločbo U-I-18/93, saj se je zaradi nje prvič moral spremeniti Zakon o kazenskem postopku, ker ni bil v skladu z Ustavo. V zaključku ugotavljamo vlogo okrožnega državnega tožilca v predkazenskem postopku pri odvzemu prostosti, kako so urejeni posegi v osebno svobodo posameznika in kakšne pravice ima posameznik, ki mu je bila odvzeta prostost.
Ključne besede: diplomske naloge, odvzem prostosti, osebna svoboda, policija, predkazenski postopek
Objavljeno: 15.01.2019; Ogledov: 205; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (504,24 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici