SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


31 - 40 / 47
First pagePrevious page12345Next pageLast page
31.
PRIDOBITEV, OMEJITEV IN IZGUBA POSLOVNE SPOSOBNOSTI
Tomaž Vajnhandl, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga je bila napisana z željo, da bi se slovenska zakonodaja na področju instituta poslovne sposobnosti posodobila. V diplomski nalogi sem opisal postopek normalne pridobitve poslovne sposobnosti in vse izjeme. S primerjalno pravno metodo sem razložil, kako poteka pridobitev poslovne sposobnosti drugod po svetu. Opisal sem postopek odvzema delne poslovne sposobnosti, kot tudi postopek odvzema popolne poslovne sposobnosti. Prav tako sem razložil postopek ponovne pridobitve, tako delne, kot popolne poslovne sposobnosti. Posvetil sem se še postopku podaljšanja roditeljske pravice, ki je zelo podoben institut kot odvzem poslovne sposobnosti. Pri osebah, ki še niso dosegle starosti 18. let in niso same zmožne skrbeti zase oziroma za svoje pravice, se celo pogosteje uporablja, kot institut odvzema poslovne sposobnosti. Pri institutu poslovne sposobnosti sem v diplomski nalogi za slovenski pravni red predlagal podobne rešitve kot jih je našlo avstrijsko pravo, torej predvsem znižanje starostne meje za pridobitev delne poslovne sposobnosti in spregled manjših pravnih poslov, ki jih sklepajo osebe z delno poslovno sposobnostjo, spet po vzoru avstrijskega pravnega reda. Velik del diplomske naloge sem namenil centru za socialno delo, ki ima v postopku odvzema poslovne sposobnosti veliko vlogo. Po mojem mnenju je njegova vloga prevelika. Center za socialno delo lahko namreč predlaga začetek postopka, je v postopku stranka in na koncu postopka tudi postavi skrbnika. Temu skrbniku določi pravice in dolžnosti. Sodišče le okvirno določi pravice skrbnika. Center za socialno delo nato v popolnosti nadzoruje delo skrbnika. V diplomski nalogi sem omenil tudi nekaj drugih institutov, pri katerih ima center za socialno delo preveliko vlogo (npr. rejništvo in posvojitve). Prišel sem do ugotovitve, da do postopka odvzema poslovne sposobnosti ne prihaja tako pogosto, kot bi moralo, velik vzrok za to so predvsem stroški postopka, ki jih nosi predlagatelj, zaradi česar pogosto niti sodišče, niti javni tožilec, niti center za socialno delo ne predlaga postopka, ko bi ga po uradni dolžnosti moral. V diplomski nalogi sem prišel tudi do sklepa, da lahko v prihodnosti, po vzgledu drugih držav (predvsem Nemčije in Švedske), pričakujemo vedno manjšo uporabo postopka odvzema poslovne sposobnosti. V Družinskem zakoniku je bil predlog, da sodišče ne bi več začelo postopka odvzema poslovne sposobnosti, ko bi zaznalo, da ga oseba potrebuje, temveč bi takšno osebo le postavili pod skrbništvo. Ugotovil sem tudi, da se bo v prihodnosti delo centra za socialno delo na tem področju krčilo. Do takšne ugotovitve sem prišel zaradi določb Družinskega zakonika. Po njem sodišče sploh ne bi začelo postopka za odvzem poslovne sposobnosti osebi, ki ni zmožna sama skrbeti za svoje pravice, temveč bi takšni osebi le določilo skrbnika. Prav tako bi Družinski zakonik omejil še določene druge pravice centra za socialno delo, ki so opisane v samem diplomskem delu.
Keywords: Pravna sposobnost, fizična oseba, pridobitev delne poslovne sposobnosti, pridobitev popolne poslovne sposobnosti, roditeljska pravica, podaljšanje roditeljske pravice, odvzem delne poslovne sposobnosti, odvzem popolne poslovne sposobnosti, ponovna pridobitev poslovne sposobnosti, center za socialno delo, stroški, prevelika vloga centra za socialno delo, avstrijski sistem poslovne sposobnosti
Published: 16.05.2016; Views: 1831; Downloads: 348
.pdf Full text (681,31 KB)

32.
UČINKI SVETOVNE KRIZE NA LIZING POSLE - NA PRIMERU LEASING DRUŽBE X
Andreja Zupančič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil na praktičnem primeru prikazati postopek pridobitve lizinga premičnin ter ugotovitikako se posledice recesije kažejo pri poslovanju lizing podjetij v Sloveniji in na primeru lizing družbe X. Želela sem prikazati vpliv gospodarske krize na postopku pridobitve lizinga, pojasniti pravice in obveznosti v pogodbenem lizing razmerju, opisati postopek opominjanja zaradi plačilne nediscipline lizingojemalcev in postopek odvzema lizinga ter posledično predčasno prekinitev pogodbe. Predstavljenih je več vrst lizinga, ki so na voljo fizičnim in pravnim osebam, poudarek pa je na postopku finančnega lizinga vozil in opreme. Pri raziskavi podatkov se je izkazalo, da je financiranje v času recesije napram strmi rasti do leta 2010 res upadlo, vendar se je sedaj že stabiliziralo. Glede na gospodarsko krizo v Sloveniji, ki je povzročila veliko brezposelnost in posledično finančno negotovost prebivalstva, je bilo to tudi pričakovati. Tudi pogoji za pridobitev lizinga v času recesije se niso pomembno zaostrili. Na primeru lizing družbe X pa sem ugotovila, da je s profesionalnim pristopom do strank, močno tržno aktivnostjo in dobro strategijo, kriza lahko tudi izziv in pot do uspeha.
Keywords: lizing, finančni lizing vozil in opreme, vpliv recesije na lizing posle, zapadle neplačane terjatve, odvzem predmeta lizinga.
Published: 04.10.2016; Views: 357; Downloads: 32
.pdf Full text (540,15 KB)

33.
Mednarodni protipravni odvzem otroka - učinkovitost delovanja centralnega izvršilnega organa
Maša Peteržinek, 2016, master's thesis

Abstract: Z razvojem sodobne družbe, ki omogoča hitra potovanja s točke a na točko b, je prebivalstvo na celotni zemeljski obli postalo bolj mobilno, pa naj gre za preživljanje prostega časa ali za izvajanje delovnih obveznosti. Prav tako je eden izmed razlogov preseljevanja iskanje ekonomske eksistence, kar je posledica gospodarskih razmer. Ljudje zapuščajo svoje domove in se selijo v kraje, kjer so prisotne potrebe po delovni sili. Razlog preseljevanja narodov so tudi izredna vojna stanja v določenih državah. Skladno s tem so začele naraščati zakonske in zunajzakonske zveze različnih nacionalnosti. Magistrska naloga se ukvarja s problematiko, ko te zakonske in zunajzakonske zveze propadejo, v njih pa so se rodili otroci, in seveda samo v primeru, če so ti otroci mladoletni in jih je eden izmed partnerjev nacionalno mešanega zakona ali zunajzakonske zveze odpeljal v drugo državo (po navadi državo, iz katere je bil partner pred preselitvijo), a ni ta, kjer je družina nazadnje imela skupno stalno prebivališče. V takem primeru govorimo o mednarodnem protipravnem odvzemu otroka. Navedeno dejanje ni ugrabitev, ker partner, ki je otroka protipravno odvzel, ne zahteva zanj določene protiusluge oziroma določenega dejanja od svojega partnerja, s katerim je živel v zakonski ali zunajzakonski zvezi. V primeru, da je izveden mednarodni protipravni odvzem otroka, se vsi udeleženci, ki jih to dejanje zadeva, znajdejo v situaciji, ki jih urejajo mednarodni, evropski in nacionalni pravno zavezujoči akti. Pravni akti urejajo predstavljeno materijo, ker je to primer kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter predstavlja protipravno dejanje, ki je sankcionirano. Pomembno nalogo ima v teh primerih ob velikem številu institucij, ki v teh postopkih sodelujejo, tudi Centralni izvršilni organ (v nadaljevanju: CIO), ki deluje v okviru Direktorata za družino pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju: MDDSZ). Magistrsko delo se osredotoča na učinkovitost CIO, ki je med nastajanjem naloge preučena. Za ta namen je izvedena analiza določenih segmentov slovenskega CIO v primerjavi s tujimi CIO, preučeno je sodelovanje CIO z ostalimi institucijami, ki sodelujejo pri mednarodnih protipravnih odvzemih otrok in prikazane so možnosti nadgradnje CIO, ki bi imele rezultat v večji hitrosti pri postopkih vrnitve otroka in izvršitvah pravnomočnih odločb v postopkih mednarodnega protipravnega odvzema otroka. Tovrstna možnost nadgradnje se obeta v mediaciji in upoštevanju obstoječe sodne prakse sodišč na mednarodni, evropski in nacionalni ravni.
Keywords: Mednarodni protipravni odvzem otroka, Centralni izvršilni organ, mediacija, hitrejši postopek odločanja o vrnitvi otroka, hitrejša izvršitev pravnomočne odločbe.
Published: 20.07.2016; Views: 717; Downloads: 100
.pdf Full text (1,69 MB)

34.
ZAVRNITEV VRNITVE OTROKA PO HAAŠKI KONVENCIJI O CIVILNOPRAVNIH VIDIKIH MEDNARODNE UGRABITVE OTROKA
Tjaša Jovanovič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Do pojava mednarodne starševske ugrabitve otroka pride v trenutku, ko en od staršev otroka protipravno odpelje v tujino oz. ga protipravno zadržuje v tujini, in na ta način ne samo krši pravico drugega starša do varstva, vzgoje in stikov s skupnim otrokom, ampak obenem krši tudi pravico otroka do osebnega odnosa in stikov z obema staršema. Ena pomembnejših pravic vsakega otroka je namreč prav pravica živet s svojimi starši, poleg tega pa je tudi starševska skrb, razen izjemoma, pravica in dolžnost obeh staršev, tako matere kot očeta in jo morata izvrševati oba. Družina je ne samo osnovna celica družbe, ampak tudi pomemben družbeni sistem, njene glavne funkcije pa poleg biološke, tudi psihološka in sociološka, kar je še posebej občutljivo v povezavi s varovanjem otrokovih pravic.
Keywords: otrok, mednarodna ugrabitev, protipraven odvzem, protipravno zadržanje, načelo največje koristi otroka, Haaška konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otroka, Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003.
Published: 23.05.2016; Views: 1190; Downloads: 146
.pdf Full text (918,57 KB)

35.
ODVZEM PREMOŽENJA NEZAKONITEGA IZVORA
Anja Dobovičnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Ukrep odvzema premoženja nezakonitega izvora v ZOPNI je instrument s katerim je razširjen domet odvzema tudi na področje pravdnega postopka. Edinstven je predvsem zato, ker je za uvedbo finančne preiskave potreben nižji dokazni standard. Dokazno breme pa nosi lastnik premoženja. Diplomsko delo je sestavljeno iz več sklopov. Na samem začetku sem pojasnila razmejitve in vzporednice med civilnim in kazenskim odvzemom premoženja. Navedla sem razloge in spodbude za sprejem civilnega odvzema. Določila sem pravno naravo ukrepa in razčlenila potek pravdnega postopka za odvzem premoženja nezakonitega izvora. Opredelila sem možnosti začasnega zavarovanja in začasnega odvzema premoženja nezakonitega izvora za večjo učinkovitost odvzema. Prav tako me je zanimalo ali ukrep odvzema premoženja nezakonitega izvora posega v ustavne pravice.
Keywords: civilni odvzem premoženja nezakonitega izvora, Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ZOPNI, kriminal, faze civilnega postopka, pravna narava, začasno zavarovanje, začasen odvzem, ustavne pravice, retroaktivnost
Published: 24.06.2016; Views: 924; Downloads: 212
.pdf Full text (671,14 KB)

36.
DAVČNOPRAVNI VIDIKI ODVZEMA PREMOŽENJSKE KORISTI, PRIDOBLJENE S KAZNIVIM DEJANJEM ALI ZARADI NJEGA
Ivan Pridigar, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi avtor obravnava davčne vplive odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, z vidika oseb, katerim je premoženjska korist odvzeta – storilca kaznivega dejanja ali prejemnika premoženjske koristi ter z vidika oškodovanca kaznivega dejanja. Uvodoma je institut odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, uvrščen v sistem odvzema premoženja. Pri tem je analizirano razmerje med odvzemom premoženjske koristi, odvzemom premoženja nezakonitega izvora in obdavčitvijo nenapovedanih dohodkov. Podrobno je obravnavan način izračuna višine premoženjske koristi, v okviru katerega je posebna pozornost namenjena stroškom kaznivega dejanja ter vplivu obračunanih in plačanih davkov na višino premoženjske koristi. Magistrska naloga z vidika DDV, davka od dohodkov pravnih oseb in dohodnine podrobno obravnava vpliv odvzete premoženjske koristi na že obračunane davke pri osebi, ki ji je bila premoženjska korist odvzeta. Pridobljena kazenskopravna izhodišča o višini premoženjske koristi so podlaga za izpeljavo konkretnih davčnopravnih implikacij prehoda premoženja kot posledice kaznivega dejanja na strani storilca kaznivega dejanja in na strani oškodovanca. Magistrska naloga poda odgovore na številna vprašanja o davčnih vplivih kaznivih dejanj in kazenskega postopka ter razmerjih med odvzemom premoženjske koristi po kazenskem zakoniku, odvzemu premoženja nezakonitega izvora po ZOPNI in obdavčitvijo nenapovedanih dohodkov po ZDavP-2. Iz zaključnih ugotovitev so razvidni vplivi posameznih davkov na višino premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, ter vplivi odvzema premoženjske koristi na davčne obveznosti storilca ali prejemnika premoženjske koristi in oškodovanca. Takšne ugotovitve potrjujejo, da prehod premoženja, ki je posledica kaznivega dejanja, za storilca in oškodovanca predstavlja ekonomske posledice, ki so predmet obdavčitve. Hkrati ugotovitve v magistrski nalogi dajejo koristno teoretično podlago sodiščem ter strankam v kazenskem postopku pri odločanju o odvzemu premoženjske koristi in ugotavljanju višine le-te ter davčnemu organu in strankam v davčnih postopkih za pravilno davčno obravnavo ekonomskih posledic kaznivih dejanj.
Keywords: konfiskacija, odvzem premoženjske koristi, višina premoženjske koristi, stroški kaznivega dejanja, dohodnina, davek od dohodka pravnih oseb, DDV, ZOPNI, obdavčitev nenapovedanih dohodkov, ekonomske posledice kaznivega dejanja
Published: 15.09.2016; Views: 486; Downloads: 99
.pdf Full text (1,60 MB)

37.
Davčni nadzor fizične osebe v luči ustavnega načela pravne države s poudarkom na načelu sorazmernosti
Natalija Njavro, 2016, master's thesis

Abstract: Davčni nadzor fizične osebe je specifični davčni postopek namenjen razjasnjevanju in ugotavljanju dejstev, s pomočjo katerih davčni organ odmeri davek po 68. a členu Zakona o davčnem postopku. S 1.1.2014 je bila sprejeta novela Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2G) , s katero je obdavčitev nenapovedanih dohodkov dobila zakonsko podlago v samostojnem členu. Obdavčitev nenapovedanega dohodka se izvede pod pogojem, da davčni organ ugotovi nesorazmerje ali razliko med vrednostjo sredstev za privatno potrošnjo, ki vključuje premoženje, s katerim razpolaga davčni zavezanec in ta znatno presegajo dohodke, ki jih je zavezanec za plačilo davka napovedal. Davčni organ v tem primeru pozove davčnega zavezanca k predložitvi podatkov o svojem premoženju. Davčni organ ves čas postopka ravna v skladu z načeli davčnega postopka in načeli drugih zakonov, ki ga prav tako zavezujejo. Naloga najprej opredeljuje davčni nadzor fizične osebe v razmerju do najpomembnejšega načela – načela pravne države, s poudarkom na načelu sorazmernosti. Naloga se nanaša na upoštevanje omenjenih načel tako s strani zakonodajalca, kot s strani samega izvajalca zakona – davčnega organa.
Keywords: Davčni nadzor, davčni zavezanec - fizična oseba, dohodnina, davek po 68. a členu ZDavP-2G, prekomerna obdavčitev, načelo pravne države, načelo sorazmernosti, človekove pravice, davčna načela, načela Zakona o splošnem upravnem postopku, odmera davka od nenapovedanih dohodkov, odvzem nezakonito pridobljenega premoženja, kaznovalna narava.
Published: 25.10.2016; Views: 511; Downloads: 91
.pdf Full text (2,14 MB)

38.
Pravice osumljenca ob odvzemu prostosti
Nataša Vogrinc, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Poseg v posameznikovo svobodo je poleg posega v pravico do življenja, ena najhujših kršitev človekovih pravic, ter je sprejemljiv le v primeru ko tako dopušča oziroma določa zakon. Vsaka država s pomočjo zakonov določa pravice oseb katerim je odvzeta prostost. Tako v Sloveniji le te pravice ureja Ustava Republike Slovenije, podrobneje pa Zakon o kazenskem postopku, kateri temelji na evropski pravi ureditvi. Pravice oseb ob odvzemu prostosti izhajajo iz Ustave RS in Zakona o kazenskem postopku, ter veljajo za vsakogar, ki se znajde v situaciji, ko mu je poseženo v svobodo. Med osnovne pravice sodi pravica do molka, pravica do zagovornika, pravica do tolmačenja in prevajanja, pravica do obveščanja in pravica do seznanitve z razlogi pridržanja ter pravica do pritožbe. Le te pravice temeljijo na evropski pravni ureditvi in prav zato so si pravice ki veljajo v Sloveniji skoraj identične s pravicami Republike Hrvaške. Namen diplomskega dela je podrobna predstavitev pravic osumljenca ob odvzemu prostosti. Uvodna poglavja opredeljujejo osnovne pojme, domnevo nedolžnosti ter pravico do poštenega sojenja, ter načela, ki določajo dopustitev posega v človekove pravice. Osrednji del sestavlja Ustavna ureditev pravic osumljenca ob odvzemu prostosti, Evropska ureditev pravic osumljenca, kateremu je odvzeta prostost in Zakon o kazenskem postopku z novelo ZKP-M. Na koncu diplomskem delu, so opredeljene pravice osumljenca ob odvzemu prostosti v Republiki Sloveniji ter primerjava le teh s hrvaško pravno ureditvijo.
Keywords: kazniva dejanja, osumljenci, odvzem prostosti, pridržanje, pravice, pravica do molka, pravica do zagovornika, diplomske naloge
Published: 21.12.2016; Views: 421; Downloads: 85
.pdf Full text (567,49 KB)

39.
Policijska pridržanja v Republiki Sloveniji
Janez Geč, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi bodo predstavljena policijska pooblastila, s katerimi policisti lahko odvzamejo posamezniku osebno svobodo to je pridržanje. Na ta način želimo to problematiko podrobneje predstaviti tako strokovni kot tudi splošni javnosti, ki včasih zaradi napačne predstavitve primerov policijskega pridržanja ne razlikujejo med policijskim pridržanjem in sodnim priporom. Policisti morajo za izvajanje svojih nalog poznati veliko zakonov, če želijo zakonito, strokovno in učinkovito izvesti svoje naloge. Za področje posega v posameznikovo svobodo morajo tako poznati določbe iz Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP), Zakona o nalogah in pooblastilih policije (v nadaljevanju ZNPPOL) in Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPRCP), da bi lahko bili pri svojem delu strokovni in zakoniti, kar je osnova za izvedbo njihovih nalog. Zaradi neenotnih določil o izvedbi policijskega pridržanja, pa morajo v teh postopkih paziti da do napak ne pride. Zaradi tega, kakor tudi zaradi nenehnih sprememb zakonodaje, ki se spreminja glede na nastale razmer v družbi, se morajo policisti zaradi uspešnega izvajanja svojih pooblastil nenehno izobraževati in usposabljati. Policisti v procesu pridobitve izobrazbe policisti pridobijo le osnovno znanje, ki ga morajo kasneje pri svojem delu dopolnjevati in nadgrajevati na tak način. Cilj naloge je analizirati razvoj policijskih pridržanj in na enem mestu zbrati vse predpise o policijskih pridržanjih, kar bi policistom lahko služilo kot delovni opomnik. Pri tem pa se pregleda in ugotovi ali pri opredelitvi policijskih pridržanj v različnih zakonih prihaja do takšnih neusklajenosti, ki bi zahtevala spremembe in dopolnitve posameznega zakona.
Keywords: policija, policijska pooblastila, pridržanje, odvzem prostosti, diplomske naloge
Published: 19.10.2016; Views: 764; Downloads: 143
.pdf Full text (589,79 KB)

40.
Ugotavljanje premoženja nezakonitega izvora kot del preiskovanja nekaterih oblik gospodarske kriminalitete
Damjan Gomboc, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Življenje ljudi v varnem okolju je neprecenljiva družbena vrednota in temeljna človekova pravica. Vse države sveta se srečujejo s kriminaliteto, kjer si kriminalne združbe ustvarjajo velik zaslužek, pridobljen na nelegalen način, kar pa lahko delno onemogočimo predvsem tako, da se jim odvzame protipravna premoženjska korist, ki je pridobljena s kaznivimi dejanji. Pri odkrivanju in preiskovanju kriminalitete je pomembno sodelovanje med državnimi organi in institucijami, predvsem takrat, ko gre za kompleksnejša in zahtevnejša preiskovalna področja, kot so terorizem, organizirani kriminal, gospodarski kriminal, korupcija in pranje denarja. Sodelovanje mora temeljiti na pravočasnem obveščanju in neposredni izmenjavi podatkov. Slovenska zakonodaja določa, da ne sme nihče obdržati koristi, ki jo je pridobil protipravno, to je takrat, ko je storilec kaznivega dejanja sebi ali nekomu drugemu pridobil premoženjsko korist. Tako se premoženje, pridobljeno s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, v kazenskem postopku odvzame. Policija tako daje velik poudarek izvajanju finančnih preiskav, katerih namen je iskanje, sledenje, identifikacija in zavarovanje ter cilj odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivimi dejanji ali zaradi njega.
Keywords: gospodarska kriminaliteta, premoženje nezakonitega izvora, odvzem premoženja, preiskovanje, preiskovalni organi, pristojnosti, diplomske naloge
Published: 21.12.2016; Views: 526; Downloads: 72
.pdf Full text (586,86 KB)

Search done in 0.23 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica