SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


21 - 30 / 47
First pagePrevious page12345Next pageLast page
21.
Odvzem protipravne premoženjske koristi : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Aleksandra Perovnik, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Celoten svet, tudi Slovenija, se vsakodnevno srečuje s kriminaliteto, ne le s klasično oz. ulično kriminaliteto, temveč tudi z organizirano in gospodarsko kriminaliteto, ki povzročata bistveno večjo škodo, prav tako ju je težje odkriti, saj sta bolje organizirani in prikriti kot klasična kriminaliteta. Osebe s kaznivimi dejanji pridobivajo protipravno premoženjsko korist in si s tovrstnim premoženjem večajo svojo moč in položaj v družbi. Sredstva, ki jih pridobijo z izvrševanjem kaznivih dejanj vlagajo v druga kazniva dejanja in tako širijo svoj krog delovanja. V diplomski nalogi želimo predstaviti institut odvzema protipravne premoženjske koristi in varstvo oškodovanca v primeru, da mu je s kaznivim dejanjem povzročena škoda, saj lahko v kazenskem postopku vloži premoženjskopravni zahtevek. Najprej bomo splošno opredelili odvzem protipravne premoženjske koristi, nato način odvzema in opredelitev oseb, proti katerim je mogoče izvesti odvzem. To so storilci kaznivih dejanj ali drugi neposredni prejemniki te protipravne koristi, druge fizične ter pravne osebe. Zakonodaja Republike Slovenije; Kazenski zakonik 1 in Zakon o kazenskem postopku nam omogočata tematiko odvzema protipravne premoženjske koristi obravnavati z materialnega in procesnopravnega vidika. V postopkovni vidik je vključeno tudi začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženja in možne oblike odvzema te protipravno pridobljene koristi. Z analizo statističnih podatkov policije o pobudi za začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi in tožilstva o odrejenih stvarnih omejevalnih ukrepih želimo predstaviti uspešnost organov odkrivanja in pregona pri odvzemu premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Za konec se bomo osredotočili še na hrambo premoženja, ki je bilo začasno zavarovano za odvzem protipravne premoženjske koristi, kar nam podrobneje opredeljujeta Uredba o postopku upravljanja z zaseženimi predmeti, premoženjem in varščinami ter Uredba o načinu ravnanja z zaseženimi in odvzetimi prepovedanimi drogami.
Keywords: kriminaliteta, organizirana kriminaliteta, gospodarska kriminaliteta, preiskovanje, premoženjska korist, protipravna premoženjska korist, odvzem, zaplemba, sodna praksa, diplomske naloge
Published: 14.11.2013; Views: 1598; Downloads: 527
.pdf Full text (301,04 KB)

22.
ODVZEM OTROKA - RAZMERJE MED SODNIM IN UPRAVNIM POSTOPKOM
Eva Žunkovič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V družinskem pravu velja načelo avtonomije družine, zato morajo za otroke in njihovo vzgojo ter varstvo primarno poskrbeti njihovi starši. Država zato posega v družinska razmerja le v izjemnih primerih, če starši ogrožajo otrokove koristi. Odvzem otroka staršem je tisti skrajni ukrep, katerega se sodišča in pa centri za socialno delo poslužujejo le redko, saj z njim otroka izločijo iz družine. Ker zakon dopušča možnost, da o ukrepu odvzema otroka odločata dva organa- sodišče v pravdnem postopku in center za socialno delo v upravnem postopku, se lahko zgodi, da se njuna pristojnost velikokrat prekriva. Otrok mora imeti v postopku zagotovljene vse pravice, ki mu jih zagotavlja mednarodno pravo, tako da so njegove koristi, kar se da najbolje zavarovane. V upravnem postopku, v katerem odloča center za socialno delo, pa zakonodaja otroku ne omogoča takšnih pravic, kot mu jih zagotavlja sodni postopek. Zato bi bilo, v primeru odločanja o ukrepu odvzema otroka, potrebno dati prednost sodišču. Center za socialno delo bi moral še naprej izvajati ukrepe, s katerimi bi preprečeval ogrožanje otrok (prva pomoč družini, reševanje sporov v družini, pomoč pri varstvu in vzgoji), ukrepe za varstvo otrokovih koristi, vključno z odvzemom otroka, pa bi bilo potrebno prenesti na sodišča.
Keywords: odvzem otroka, ukrepi za varstvo otrok, sodni postopek, upravni postopek, center za socialno delo, korist otroka, pravice otroka  
Published: 25.09.2013; Views: 3197; Downloads: 473
.pdf Full text (379,98 KB)

23.
ODVZEM RODITELJSKE PRAVICE
Urška Glažar, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Izhajajoč iz mednarodnih in notranjih predpisov uživa družina kot najpomembnejša družbena skupina posebno varstvo. Znotraj družine se prav posebna pozornost namenja otrokom, ki zaradi svoje duševne in telesne nerazvitosti sami ne morejo uveljavljati svojih interesov in v njihovem imenu to počnejo starši. Pravica staršev, da skrbijo za otrokovo vzgojo, razvoj, zdravje, šolanje, se imenuje roditeljska pravica. Tej pravici se starši ne morejo odpovedati, lahko pa jim je odvzeta iz razlogov, ki jih določa zakon. O zadevah glede odvzema roditeljske pravice odloča sodišče v nepravdnem postopku. Postopek za odvzem roditeljske pravice se lahko začne na predlog enega izmed staršev, pristojnega centra za socialno delo, otroka starega nad 15 let, ki je sposoben razumeti posledice svojega dejanja ali na predlog državnega tožilca. Roditeljska pravica se staršu/staršema lahko vrne, če odpade razlog zaradi katerega je bila odvzeta, razen če je bil otrok v času odvzema roditeljske pravice posvojen. V Sloveniji imajo največje pristojnosti v zvezi z varovanjem otrokovih koristi centri za socialno delo, ki so ponavadi tudi najprej obveščeni o morebitnih težavah in stiskah otrok. Prav tako so centri za socialno delo tisti, ki v postopkih največkrat nastopajo kot branilci otrok, velikokrat tudi sami odločajo o ukrepih za zavarovanje otrokovih pravic, končno pa izvajajo tudi nadzor nad ukrepi, ki so določeni s sodnimi ali upravnimi odločbami.
Keywords: družina, otrok, roditeljska pravica, odvzem roditeljske pravice, nepravdni postopek, center za socialno delo
Published: 25.09.2013; Views: 3034; Downloads: 286
.pdf Full text (262,54 KB)

24.
Obrnjeno dokazno breme in organiziran kriminal : magistrsko delo
Teja Videc, 2013, master's thesis

Abstract: Demokracije, temeljne človekove pravice in svoboščine, socialna blaginja in vladavina prava so prve, ki jim gospodarski kriminal predstavlja grožnjo, hkrati je oviran ekonomski razvoj družbe, moralna načela in pa državne institucije. Konsolidacija demokracije in prehod iz socialističnega v lastninski sistem, pravna, politična in gospodarska preobrazba pri nas je imela za posledico porast gospodarske kriminalitete. Slednja pa, kot posebnost organiziranega kriminala, zahteva ustrezno politiko obravnave in zajezitve. Odvzem premoženjske koristi, kot tradicionalno orožje kazenskega prava, z odvzemom, zamrznitvijo ali zasegom premoženja, ki izvira iz storitve kaznivega dejanja, dandanes ne zadostuje več. Kljub njegovi splošni razširjenosti se je pokazala potreba po institutu, ki bi tudi v postopkih civilnega prava omogočal uspešen boj zoper protipravno pridobljeno korist. Kot uspešen se je v »boju« zoper gospodarski kriminal izkazal institut obrnjenega dokaznega bremena. Najuspešnejša država, ki velja za primer dobrih praks, je Republika Irska. Od leta 1996 na podlagi zakona uspešno uporablja tovrstni institut in je hkrati uspešna v primerih večjih vrednosti ter posledično težjih kršitev. Novost v našem pravu je nedvomno Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ki v svojih določbah vpeljuje institut obrnjenega dokaznega bremena. Obdolžencu je omogočeno, da se razbremeni obveznosti na način, da dokaže, da ima njegovo pridobljeno premoženje zakonito podlago.
Keywords: organizirana kriminaliteta, gospodarska kriminaliteta, preiskovanje, premoženjska korist, odvzem premoženjske koristi, obrnjeno dokazno breme, primeri, magistrska dela
Published: 05.12.2013; Views: 876; Downloads: 172
.pdf Full text (1,13 MB)

25.
Možnosti odvzema premoženja nezakonitega izvora - policijsko tožilski vidik : diplomsko delo univerzitetnega študija
Timotej Miklavčič, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu bomo predstavili možnosti odvzema premoženja nezakonitega izvora v Republiki Sloveniji, predstavili bomo institucije, ki so na tem področju aktivne ter njihova pooblastila. Pri institucijah bo poudarek predvsem na policiji in državnem tožilstvu, ker sta prav ti dve instituciji najbolj dejavni in tudi sodelujeta, ko pride do preiskovanja kriminalitete. Pomembno se mi zdi, da se dotaknemo te teme, saj skorajda ne mine dan, da mediji ne bi poročali o dejavnostih organov odkrivanja in pregona, pri katerih zasežejo različne materialne dokaze, s katerimi naj bi dokazali povzročitev različnih kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete, ki je zadnje čase v Sloveniji eden izmed najbolj perečih problemov, zato je tudi vse več sredstev namenjeno preiskovanju tovrstne kriminalitete. Zakonodajo, ki se dotika omenjenega področja, predstavljajo predvsem Zakon o kazenskem postopku (2013), Kazenski zakonik-1 (2012) ter Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (2014). Prav tako smo predstavili dva pravnomočno razsojena primera, ki sta bila aktualna v slovenskem prostoru. Čeprav se diplomsko delo osredotoča predvsem na slovensko zakonodajo in njene organe odkrivanja in pregona, se bomo dotaknili tudi zakonodaje v sosednji Republiki Hrvaški saj se le-ta sooča s podobnimi težavami, ki jih prinaša gospodarski kriminal. Diplomsko delo smo zaključili z potrditvijo vseh treh hipotez. Na splošno lahko rečemo, da imamo zakonodajo, ki se dotika obravnavanega področja primerno urejeno.
Keywords: kazensko pravo, gospodarska kriminaliteta, nezakonito premoženje, odvzem premoženja nezakonitega izvora, odvzem premoženjske koristi, pravna ureditev, diplomske naloge
Published: 06.06.2014; Views: 749; Downloads: 239
.pdf Full text (695,20 KB)

26.
PRENOVA PROCESA ODVZEMA KRVI V UKC MARIBOR
Bernarda Jevšnikar, 2014, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu se ukvarjamo s pregledom in prenovo laboratorijske predanalitske faze, ki poteka od naročila laboratorijske preiskave do vhoda biološkega materiala v laboratorij. Ta pred-predanalitska faza spada v začetni del procesa odvzema krvi ter je najmanj poznana in raziskana. Njena organiziranost vpliva na laboratorijske rezultate, ti pa na nadaljnje postopke, ki vplivajo na zdravljenje. Z raziskavo pokažemo, da je na osnovi zbiranja kazalnikov in merjenja predanalitske faze možno določiti kritične točke procesa, ter predlagamo spremembe. Prikažemo tudi izboljšave in prenovljen proces ter izračunamo stroške obstoječega stanja in prenovljenega procesa.
Keywords: prenova procesov, predanalitske neskladnosti, čas izvedbe analize, kazalniki kakovosti, kritična vrednost, odvzem krvi
Published: 03.07.2014; Views: 980; Downloads: 271
.pdf Full text (4,01 MB)

27.
Mnenje javnosti o odvzemu premoženja nezakonitega izvora
Marina Zibelnik, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem delu diplomskega dela so predstavljeni osnovni pojmi in postopki za odvzem premoženja nezakonitega izvora. Opisana sta pomena premoženja in lastnine. Nato je obrazloženo obrnjeno dokazno breme, ki predstavlja pomemben del pri postopku odvzema premoženja nezakonitega izvora. Sledi pregled zakonskih osnov za odvzem. Tu je omenjena tudi finančna preiskava, ki je podlaga v postopku, začasno zavarovanje ter začasen odvzem premoženja. Opisan je celoten postopek odvzema in tudi pokritost problematike na področju Evropske unije in na mednarodnem področju. Navedenih je nekaj primerov postopkov v Sloveniji. Na koncu so opisane tudi pomanjkljivosti zakona ter problemi, ki jih lahko predstavljajo. Drugi del je osredotočen na mnenje javnosti o odvzemu premoženja nezakonitega izvora v Sloveniji. S pomočjo ankete je bilo najprej zajeto mnenje o tematiki, nato so bili rezultati analizirani. Na vprašalnik so odgovarjali naključno izbrani ljudje preko interneta. Zbranih je bilo 205 odgovorov. Pridobljeni odgovori so bili analizirani, s pomočjo te analize so bile podane ugotovitve in nato preverjene še hipoteze, katere smo želeli testirati z vprašalnikom. Prevladuje strinjanje, da je odvzem premoženja nezakonitega izvora učinkovito orodje za boj proti kriminalu. Javnost tudi meni, da je v Sloveniji še veliko pomanjkljivosti na tem področju, predvsem v zakonih in volji tožilcev za izvajanje odvzema premoženja.
Keywords: odvzem premoženja, premoženje nezakonitega izvora, javnost, stališča, javno mnenje, diplomske naloge
Published: 19.01.2015; Views: 739; Downloads: 79
.pdf Full text (1,27 MB)

28.
Odvzem premoženja nezakonitega izvora z obrnjenim dokaznim bremenom
Sven Godec, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Odvzem premoženja nezakonitega izvora je eden izmed ključnih elementov v boju zoper organiziran kriminal in druga huda kazniva dejanja z motivom koristoljubja, saj udari tovrstno kriminaliteto tja kjer to najbolj boli - v zaslužek. Ker tradicionalni ukrepi kazenskega prava niso bili več kos vse večji ekonomski in družbeni moči organizirane kriminalitete, ki je izvirala iz ogromnih kriminalnih dobičkov, so države tako začele iskati nove ukrepe, s katerimi bi zagotovile učinkovit odvzem takšnega protipravno pridobljenega premoženja. Rezultat takšnih prizadevanj je bil institut odvzema premoženja nezakonitega izvora z obrnjenim dokaznim bremenom, ki je z namenom večje učinkovitosti pri odvzemu kriminalnih zaslužkov močno presegal okvirje in možnosti tradicionalnih ukrepov ter s tem posegal v sama načela pravnih sistemov. Ta institut je uvedla v svoj pravni red tudi Slovenija, ko je jeseni 2011 sprejela Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI). Zakon je tako na področje odvzema protipravno pridobljenega premoženja prinesel vrsto pomembnih novosti, ki so v strokovni javnosti sprožile določene dileme glede ustavnosti in primernosti tega pravnega instituta. Razvidno je torej, da institut odpira vrsto vprašanj, na del katerih skušamo odgovoriti tudi v diplomskem delu. V diplomskem delu institut tako na splošno predstavimo in z namenom primerjave na pregleden ter sistematičen način pokažemo, kako je urejen v slovenskem, nacionalnem, evropskem in mednarodnem pravu, prav tako pa predstavimo tudi dejansko učinkovitost, prednosti in slabosti samega instituta, kot tudi ureditve odvzema premoženja nezakonitega izvora po ZOPNI. V diplomskem delu smo tako ugotovili, da institut odvzema premoženja nezakonitega izvora z obrnjenim dokaznim bremenom predstavlja učinkovit način povračila kriminalno pridobljenih sredstev in s tem preprečevanja težjih oblik kriminala, predvsem v primerih, ko so tradicionalnimi ukrepi nemočni. Enako velja tudi za slovensko ureditev tega instituta po ZOPNI, za katero smo še ugotovili, da je v skladu z obvezujočimi mednarodnimi in nadnacionalnimi pravnimi akti, kot tudi primerljiva z ureditvami drugih visoko razvitih demokratičnih držav. Prav tako smo kot neutemeljene zavrnili določene pomisleke glede ustavnosti in primernosti tega instituta in posledično njegove ureditve po ZOPNI, saj po našem mnenju omogoča večjo učinkovitost odvzema brez kršenja temeljnih pravic posameznika.
Keywords: kazensko pravo, odvzem premoženja nezakonitega izvora, odvzem premoženjske koristi, obrnjeno dokazno breme, pravna ureditev, mednarodno pravo, diplomske naloge
Published: 02.12.2014; Views: 833; Downloads: 254
.pdf Full text (1008,93 KB)

29.
Odvzem premoženja nezakonitega izvora v pravu EU
Katja Rejec Longar, Branko Lobnikar, 2012, published professional conference contribution

Keywords: kazniva dejanja, odvzem premoženja, pravna ureditev, Evropska unija, EU
Published: 10.07.2015; Views: 706; Downloads: 157
URL Link to full text

30.
Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica