SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 47
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Odvzem krvi in urina pri novorojenčku : (diplomsko delo)
Nataša Kogelnik, 2008, diplomsko delo

Ključne besede: odvzem, kri, urin, novorojenček
Objavljeno: 14.01.2009; Ogledov: 4171; Prenosov: 1283
.pdf Celotno besedilo (323,21 KB)

3.
ODVZEM ŽIVLJENJA LASTNEMU OTROKU Z VIDIKA SLOVENSKEGA IN TUJEGA KAZENSKEGA PRAVA
Manja Veličković, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje kompleksno analizo pravne regulative nasilja nad otroki s strani njihovih staršev s poudarkom na posledicah, ki se lahko končajo s smrtjo otroka. V prvem delu diplomske naloge spoznamo pravni položaj otroka skozi zgodovinski prerez do sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah leta 1987 ter institucije, ki to področje obravnavajo. Okoliščine teh kaznivih dejanj so si podobne, podrobno pa so predstavljeni starši kot storilci, motivi in povodi ter načini, sredstva, čas in kraj odvzema življenja lastnemu otroku z elementi krivde kot odločilnimi elementi za kazniva dejanja. V posebnem poglavju je predstavljena pravna opredelitev odvzema življenja lastnemu otroku, kjer skozi primerjalno predstavitev členov slovenskega, srbskega in avstrijskega Kazenskega zakonika, dokazujem sličnosti oz. razlike obravnave teh kaznivih dejanj. Primer družine Vodušek je le eden izmed primerov sodne prakse, ki dokazuje, da se za zaprtimi vrati družinskega okolja dogajajo nasilja, katerih žrtve so pogosto otroci, družbeno okolje in državne institucije pa ne reagirajo takrat, ko bi bilo mogoče posledice teh dejanj preprečiti.
Ključne besede: Otrok, nasilje, starši, odvzem življenja, motivi, pravna regulativa.
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 1516; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (848,56 KB)

4.
JAVNO DOBRO
Janja Vrhovnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Pri javnem dobru gre za poseben status nepremičnine, na katerega so vezane določene pravne posledice. Nepremičnine, ki so javno dobro, tako niso v pravnem prometu, je pa na njih možno ustanoviti služnosti v javno korist. Na njih je dovoljena t.i. splošna raba, kar pomeni, da jih ob enakih pogojih neodplačno uporablja vsakdo, ne da bi za to potreboval posebno upravno dovolilo, in to za časovno nedoločeno obdobje rabe. Glede na to, da je javno dobro povezano tudi z mojim delom in da mi precej stvari v zvezi s tem pojmom še ni jasnih, zlasti kar se tiče vpisov v zemljiški knjigi, sem se odločila, da nekoliko poglobljeno pristopim k študiju in to tudi izkoristim še za pisanje diplomskega dela ter tako končno zaključim že malo predolgo trajajoči univerzitetni študij prava. Diplomsko delo sem tako pričela s samim pojmom javnega dobra kot je bilo urejeno v zgodovini pa do sedanje nove pravne ureditve, ki pozna več vrst javnega dobra in tudi jasno določa, da je javno dobro v lasti države ali lokalne skupnosti, status javnega dobra pa se samo zaznamuje. Poudarek mojega diplomskega dela pa je zlasti na nekaterih konkretnih primerih vpisov v zvezi z javnim dobrom v zemljiški knjigi, saj se pri teh pojavlja kar precej problemov in mi je to predstavljalo še dodatni izziv, saj pričakujem, da bom uspela razčistiti določene nejasne pojme, kar bo v bodoče v pomoč ne samo meni osebno, ampak bom vso svoje znanje v zvezi z javnim dobrom, ki ga bom pridobila ob pisanju te diplomske naloge, delila tudi z ostalimi sodelavkami, našo zemljiškoknjižno sodnico, ki jo to področje tudi zelo zanima in pa seveda z ostalimi zainteresiranimi. Nujno je bilo, da najprej sistematično povzamem novo ureditev javnega dobra in nato iz te ureditve izhajam na konkretnih primerih, pri čemer pa sem pri teh ugotovila, da vendarle nimamo težav z javnim dobrom samo v zemljiški knjigi, ampak da ta pojem predstavlja težave tudi širše.
Ključne besede: Javno dobro, splošna raba, posebna raba, grajeno javno dobro, naravno javno dobro, pridobitev statusa javnega dobra, odvzem statusa javnega dobra, zaznamba javnega dobra.
Objavljeno: 09.02.2010; Ogledov: 9497; Prenosov: 1985
.pdf Celotno besedilo (820,63 KB)

5.
6.
7.
OBLIKE KREDITIRANJA IN LEASINGA ZA OSEBNA VOZILA Z VIDIKA IZKUŠENJ PODJETJA X
Boštjan Šuntner, 2010, diplomsko delo

Opis: Finančne institucije ponujajo različne oblike in vrste financiranja osebnih vozil, med katerimi so osnovne kredit, finančni in operativni leasing. Vsaka izmed oblik ima svoje značilnosti, prednosti in slabosti, ki se odražajo v pravnem, davčnem ali računovodskem vidiku. Pred sklenitvijo pogodbe o financiranju morajo vsi udeleženci preučiti klavzule pomembne za sklenitev pogodbe. Kredito- in leasingojemalci morajo biti seznanjeni z značilnostmi posamezne oblike financiranja. Kredito- in leasingodajalci pa morajo na drugi strani pravilno oceniti bonitetno sposobnost stranke, s katero sklenejo pogodbo o financiranju. Na ta način se lahko izognemo morebitnim nevšečnostim, ki bi se lahko pojavile v času financiranja.
Ključne besede: kredit, finančni leasing, operativni leasing, bonitetna sposobnost, plačilna nedisciplina, opomin, odvzem vozila, tožba.
Objavljeno: 12.10.2010; Ogledov: 1477; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (446,04 KB)

8.
9.
POLICIJSKO PRIDRŽANJE - UKREP ZA PREPREČITEV UNIČENJA DOKAZOV V POSTOPKU HIŠNE PREISKAVE
Aljoša Jaklin, 2010, diplomsko delo

Opis: Človekove pravice in temeljne svoboščine so izredno pomembna dobrina sodobne družbe, zato so zapisane v Ustavi kot najvišjem pravnem aktu države. Tudi Republika Slovenija zagotavlja visoko zaščito človekovih pravic v postopkih represivnih organov. Tako so v Ustavi Republike Slovenije zajete tudi podrobne določbe o pravici do osebne svobode in nedotakljivosti stanovanja, ki jih zakonodaja samo še razčlenjuje in natančneje določa. Policija, kot represivni organ, mora osebam v postopkih odvzema prostosti, kot tudi v postopku hišne preiskave, zagotavljati pravice, ki jim jih nalaga zakonodaja. Prav tako se mora Policija držati zakonodajnih pravil, ki so v teh dveh postopkih natančno določeni. Namen diplomske naloge je predstavitev glavnih značilnosti, ki so povezane z institutom pridržanja in hišne preiskave. Predstavljena je pravna ureditev v Republiki Sloveniji, ki opredeljuje instituta pridržanja in hišne preiskave na nivoju zakona in podzakonskih predpisov. Prav tako so predstavljene pravice oseb, ki jim je odvzeta prostost, kot tudi pravice preiskovanih oseb, zoper katere se izvaja hišna preiskava, na nivoju zakona, kot so vročitev odredbe, seznanitev s pravico do odvetnika, poziv k prostovoljni izročitvi predmetov, prisotnost procesnih subjektov ter pisanje in izročitev zapisnika o hišni preiskavi. Tako imenovana Miranda se nanaša na osumljence kaznivih dejanj, ki jim je odvzeta prostost. V slovenskih pozitivno-pravnih predpisih je ta zahteva izrecno zapisana, kar pomeni, da je potrebno pred vsakršnim odvzemom prostosti oziroma pridržanjem osebo o razlogih za odvzem prostosti tudi poučiti. Da lahko policija osebi odvzame prostost, pa mora imeti utemeljen razlog za sum, da je le-ta storila konkretno kaznivo dejanje. Utemeljeni razlog za sum pa je pravni standard, ki je potreben za odreditev hišne preiskave, pri kateri pa ima oseba, zoper katero se izvaja hišna preiskava, pravice, podobne pravicam iz Mirande. Vse izjave pridržanih oseb, kakor tudi dejanja policije, ki niso izvedena v skladu z zahtevami, so tako na sodišču neuporabna ter se izločijo kot nedovoljeni ali nezakoniti dokazi.
Ključne besede: osebna svoboda, odvzem prostosti, policijska pooblastila, policijski postopki, policijsko prijetje, pridržanje, nedotakljivost stanovanja, hišna preiskava, uničenje dokazov, koluzijska nevarnost
Objavljeno: 13.10.2010; Ogledov: 2999; Prenosov: 534
.pdf Celotno besedilo (389,69 KB)

10.
NASILNI NAPADI NA SVOBODO ČLOVEKA V KAZENSKEM PRAVU SLOVENIJE IN NEKATERIH DRUGIH EVROPSKIH DRŽAV
Maja Zelenko, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava nasilne napade na svobodo človeka v kazenskem pravu Slovenije in nekaterih drugih evropskih držav. Človekova osebna svoboda, ki zajema svobodo gibanja in svobodo odločanja, je temeljna in naravna pravica vsakega človeka. Vendar kljub temu, da je njeno varstvo zagotovljeno že v Ustavi Republike Slovenije, to še ne pomeni, da v vsakdanjem življenju ne prihaja do kršitev in posegov v posameznikovo svobodo. Ravno zaradi slednjega je potrebno tudi njeno kazenskopravno varstvo. Omejitve ali odvzemi svobode se pojavljajo v vseh državah sveta. V nekaterih so bolj pogosti in posledično strožje kaznovani, v drugih pa se pojavljajo smo v manjšem obsegu. Namen diplomskega dela je predstaviti, kako so kazniva dejanja zoper človekovo svobodo urejena v Sloveniji in nemško govorečih državah — Avstriji, Nemčiji in Švici. Te države so namreč že od nekdaj imele velik vpliv na naše ozemlje, tako kar se tiče družbenega, gospodarskega in tudi pravnega področja. V prvem delu diplomsko delo prikaže zgodovinski razvoj kazenskega prava in povezavo Slovenije z omenjenimi državami. Drugi del je posvečen primerjavi kazenskih zakonikov teh držav med seboj. Predvsem ugotavlja ali so za isto kaznivo dejanje določeni isti zakonski znaki in predpisane enako visoke kazni v vseh obravnavanih državah, ali pa so kljub zgodovinski in geografski povezanosti med njimi razlike. Ker je Slovenija ena mlajših držav, vsaj kar se tiče kazenskopravne zakonodaje, je moral bili v poštev vzet tudi Kazenski zakon Socialistične republike Slovenije.
Ključne besede: Kazensko pravo, kazniva dejanja zoper človekovo svobodo, prisiljenje, protipraven odvzem prostosti, ugrabitev, ogrožanje varnosti, Slovenija, Avstrija, Nemčija, Švica.
Objavljeno: 08.10.2010; Ogledov: 1868; Prenosov: 447
.pdf Celotno besedilo (452,03 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici