| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Avtomatizacija stiskanja jedra odvodnika na hidravlični stiskalnici
Žiga Šetar, 2020, diplomsko delo

Opis: Tema diplomskega dela izhaja iz praktičnega usposabljanja v podjetju Izoelektro, d. o. o. Diplomsko delo obravnava avtomatizacijo stiskanja jedra odvodnika na hidravlični stiskalnici, poudarek je na samem načrtovanju konstrukcije za avtomatizacijo, ki je dovolj preprosta, da ga lahko izdelamo sami. V programskem paketu SolidWorks smo najprej pripravili CAD-model predlagane rešitve, sledila je izdelava tehniške dokumentacije, na koncu pa smo s pomočjo tehniških katalogov izdelkov izbrali ustrezne standardne elemente ter elektro in pnevmatske elemente za načrtovano konstrukcijo. Predlagano avtomatizacijo na hidravlični stiskalnici smo testirali in jo glede na rezultate delovanja ustrezno izboljševali. Izdelano konstrukcijo smo testirali v praksi. Izkazala se je kot učinkovita rešitev. Ustrezno je bila prilagodljiva različnim višinam jeder odvodnika, s čimer smo zagotovili kontrolirano kakovostno izdelavo, skrajšal se je čas izdelave in razbremenili smo delavce.
Ključne besede: odvodnik prenapetosti, avtomatizacija, hidravlična stiskalnica, 3D-modeliranje
Objavljeno: 01.10.2020; Ogledov: 121; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (2,58 MB)

2.
RAZVOJ METODE ZA UGOTAVLJANJE FUNKCIONALNOSTI KOVINSKO OKSIDNIH ODVODNIKOV PRENAPETOSTI
Jože Hrastnik, 2011, doktorska disertacija

Opis: Pravilno izbrani odvodniki prenapetosti lahko preprečijo delni ali celo popolni izpad napajalnih sistemov. Danes se v kovinsko oksidnih odvodnikih prenapetosti predvsem uporabljajo kovinsko oksidni varistorji, ki imajo izrazito nelinearno karakteristiko. Težavo pri njih predstavlja določanje funkcionalnosti kovinsko oksidnih odvodnikov prenapetosti med obratovanjem. Pojavlja se vprašanje, ali je odvodnik prenapetosti še vedno sposoben ustrezno ščititi naprave ali ne. V doktorski disertaciji so podrobno predstavljene laboratorijske meritve vpliva temperature kovinsko oksidnih odvodnikov prenapetosti na uhajavi tok, predstavljene so tudi laboratorijske meritve segrevanja odvodnikov prenapetosti v odvisnosti od ohmske komponente uhajavega toka. Izdelan je 3D računalniški model kovinsko oksidnega odvodnika prenapetosti, s katerim lahko analiziramo funkcionalnost odvodnikov prenapetosti v vseh možnih obratovalnih pogojih. 3D računalniški model omogoča določitev področij kovinsko oksidnih odvodnikov prenapetosti, ki so med obratovanjem dejansko termično najbolj obremenjena. Računalniški model je potrjen s pomočjo laboratorijskih meritev. V doktorski disertaciji smo na osnovi laboratorijskih meritev segrevanja kovinsko oksidnih odvodnikov prenapetosti v odvisnosti od ohmske komponente uhajavega toka in na osnovi teoretskih izračunov s pomočjo računalniškega 3D modela razvili novo metodo, s katero je možno določiti stanje kovinsko oksidnih odvodnikov prenapetosti med obratovanjem. Metoda temelji na osnovi razlike temperatur dveh področij kovinsko oksidnih odvodnikov prenapetosti. Z novo metodo lahko na osnovi meritve razlike temperatur dveh področij kovinsko oksidnih odvodnikov prenapetosti določimo vrednosti ohmske komponente toka in ugotovimo, ali je odvodnik prenapetosti še ustrezen za obratovanje ali ne.
Ključne besede: odvodnik prenapetosti, uhajavi tok, temperatura, metoda končnih elementov
Objavljeno: 28.09.2011; Ogledov: 2284; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (4,08 MB)

3.
Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici