1. Odvisnost od uporabe kibernetskega prostora med mladimiRebeka Jurček, 2019, diplomsko delo Opis: Kibernetski prostor predstavlja navidezno-omrežni prostor virtualnega računalniškega sveta, ki nam omogoča pobeg iz realnosti, mnogi, predvsem mladostniki, pa se tam počutijo varne. Poleg pozitivnih učinkov, ki jih uporaba elektronskih naprav in kibernetskega prostora nudita, pa so tukaj tudi negativne strani, katere ne smemo spregledati. Zaradi prekomerne rabe elektronskih naprav in kibernetskega prostora se vedno pogosteje, nasploh med mladimi, pojavlja odvisnost. Odvisnost od elektronskih naprav in kibernetskega prostora, je postala ena najbolj aktualnih tem današnjega časa, saj je razvoj tehnologije na vrhuncu.
Ključne besede: diplomske naloge, odvisnost, mladi, kibernetski prostor, meja odvisnosti
Objavljeno: 15.01.2020; Ogledov: 569; Prenosov: 151
 Celotno besedilo (645,38 KB) |
2. Vpliv računalniških iger na mladostnikeSimona Robnik, 2019, diplomsko delo Opis: Dandanes so med mladostniki računalniške igre vedno bolj priljubljene. Pri nas in po svetu je igranje računalniških iger vedno bolj razširjena oblika preživljanja prostega časa, ki ima za mladostnike lahko negativne posledice. Namen te diplomske naloge je, predstaviti kako računalniške igre vplivajo na mladostnike in s pomočjo anketnega vprašalnika ugotoviti, koliko mladostnikov je dandanes odvisnih od računalniških iger.
Ključne besede: odvisnost, prednosti in slabosti, dejavniki tveganja, vloga družine, zdravljenje odvisnosti.
Objavljeno: 07.05.2019; Ogledov: 438; Prenosov: 82
Celotno besedilo (564,59 KB) |
3. Samomorilno vedenje in samomor med uporabniki psihoaktivnih substanc po poročanju strokovnih delavcevTaja Lozinšek, 2019, magistrsko delo Opis: Samomorilna ogroženost oseb, odvisnih od prepovedanih drog, je visoka. Stopnja tveganja se, zaradi velike izpostavljenosti dejavnikom tveganja, ocenjuje kot 14-krat višja v primerjavi s stopnjo tveganja v splošni populaciji. Za zdravstveno osebje, ki je odgovorno za oskrbo oseb, odvisnih od prepovedanih drog, je zelo verjetno, da se bodo v svojem profesionalnem delovanju srečali z izgubo pacienta zaradi samomora. Osrednja tema naše naloge je doživljanje samomorilnega vedenja oseb, odvisnih od prepovedanih drog, pri terapevtih, zaposlenih v centrih za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog (CPZOPD).
V raziskavo smo vključili vodje CPZOPD, ki imajo v povprečju več kot 20 let izkušenj na področju dela z odvisnostjo. Raziskava temelji na kvalitativni metodi raziskovanja. Po principih utemeljene teorije smo analizirali 10 polstrukturiranih intervjujev, ki so v povprečju trajali 50 minut.
Po analizi podatkov smo 93 kod povezali v 11 vsebinskih sklopov, ki tvorijo model doživljanja samomorilnega vedenja: Prepričanja ter stališča o samomorilnem vedenju med odvisniki, Manipulativno samomorilno vedenje, Obravnava samomorilno ogroženega pacienta, Doživljanje samomorilnega vedenja, Postvencija, Preventiva, Skrb zase, Odnos do odvisnega pacienta, Umeščenost in priznanje dela znotraj sistema, Stališča do odvisnosti in odvisnega posameznika in Doživljanje sistema. Ti predstavljajo identificirane afektivne, kognitivne ter vedenjske odzive terapevtov v povezavi s samomorilnim vedenjem pacientov in mediatorske dejavnike, ki posredno ali neposredno vplivajo na doživljanje, in so specifično značilni za terapevte na področju dela z odvisnostjo. Model okna v svet dela z odvisnostjo odstira tri nivoje doživljanja samomorilnega vedenja: nivo zdravljenja odvisnosti, nivo lastnih prepričanj in stališč v zvezi s samomorilnim vedenjem ter nivo dela s samomorilnim vedenjem. Nivoji se med seboj razlikujejo glede na moč neposredne povezave z doživljanjem samomorilnega vedenja, pri čemer je nivo dela s samomorilnim vedenjem najbolj neposredno povezan z doživljanjem samomorilnega vedenja, nivo zdravljenja odvisnosti pa najmanj. Vsi trije nivoji skupaj določajo vsebine doživljanja samomorilnega vedenja oseb, odvisnih od prepovedanih drog.
Model okna v svet dela z odvisnostjo pojasnjuje vsebine, ki so prisotne ob samomorilnem vedenju oseb, odvisnih od prepovedanih drog, in omogoča razumevanje kompleksnosti te teme.
Ključne besede: Samomorilno vedenje, terapevti, centri za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, doživljanje samomorilnega vedenja, Model okna v svet dela z odvisnostjo
Objavljeno: 27.03.2019; Ogledov: 757; Prenosov: 141
Celotno besedilo (2,35 MB) |
4. Uporaba dovoljenih in nedovoljenih drog med mladimiTilen Jerebic, 2018, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Problematika uporabe drog je z generacijami mladih vse bolj v porastu tako pri nas, v Evropi in po svetu. Statistika uporabe dovoljenih in nedovoljenih drog je zapisana v vsakoletnem Evropskem poročilu. Med mladimi je zmeraj bolj prisotna uporaba novih psihoaktivnih snovi, za katere še ni natančne opredelitve vpliva droge na človekov organizem. Še pomembnejše je pravočasno prepoznati simptome, ko mlada oseba zaide v odvisnost. V diplomskem delu smo predstavili različne aspekte uporabe dovoljenih in nedovoljenih drog, po katerih drogah mladi najpogosteje posegajo po spolu in starosti.
Raziskovalna metodologija: Uporabili smo opisno (deskriptivno) metodo dela in kvantitativno metodo raziskovanja. Anketni vprašalnik je vseboval 15 vprašanj. Raziskovalni vzorec je zajemal 100 anketiranih od tega 56 žensk in 44 moških starih do 20 let. Pridobljene rezultate smo obdelali s pomočjo računalniškega programa Excel in jih prikazali z grafi. Za potrditev hipoteze smo uporabili program SPSS verzija 23.
Rezultati: Ugotovili smo, da je splošna ozaveščenost mladih o posledicah uporabe drog dobra, a je v anketnem vprašalniku kar 81 % anketiranih odgovorilo, da je že poskusilo dovoljeno ali nedovoljeno drogo. Med mladimi je med dovoljenimi drogami najbolj priljubljen kofein, sledita alkohol in tobak. Pričakovano, je konoplja, marihuana tudi v naši raziskavi najbolj uporabljena nedovoljena substanca med mladimi. Večina mladih se, po rezultatih sodeč, odloči za prepovedano substanco iz zanimanja o občutkih po zaužitju le te.
Ključne besede: bolezen odvisnosti, dovoljene droge, nedovoljene droge, psihoaktivne snovi (PAS), mladostniki, ukrepi, pomoč, zasvojenost.
Objavljeno: 14.01.2019; Ogledov: 1681; Prenosov: 319
Celotno besedilo (1,24 MB) |
5. |
6. Ogroženost uporabnika zaradi zasvojenosti s kibernetskim prostoromKatja Rosi, 2017, magistrsko delo Opis: Danes vedno hitrejši razvoj na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij po eni strani predstavlja in prinaša prednosti za novodobno družbo, po drugi strani pa prinaša pojav novih vrst kibernetskih groženj. Vse bolj je izrazit trend uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij med mladimi, zlasti zato, ker so nenehno povezani z internetom, kar privede do raznih nevarnosti v kibernetskem prostoru. Prepričani smo, da so prav kibernetski napadi ena izmed temeljnih varnostnih groženj sodobni družbi. Tako narava, kot tudi vrsta samih tehnologij, ki ustvarjajo komunikacijsko in informacijsko področje, se nenehno in hitro spreminjajo. Pričakujemo lahko nenehno širjenje na področju razvoja spleta in vse večjo uporabo računalnikov, pri čemer pa so meje nadzora in odgovornosti za varovanje osebnih podatkov skrite ali slabše definirane in raziskane. Tudi mobilne naprave, zlasti med mladimi in neizkušenimi uporabniki, omogočajo uporabo omrežij kadarkoli in kjerkoli, s tem pa se veča tudi izpostavljenost raznim varnostnim tveganjem. Omenjene značilnosti komunikacije preko IKT povzročijo, da mladi v kibernetskem prostoru brez večjih zadržkov ali pomislekov v splet pošiljajo ali objavljajo razne vsebine ali sporočila, ki lahko prejemnika s svojo vsebino tudi nadlegujejo, žalijo ali celo ustrahujejo na različne načine.
Računalniške incidente lahko predstavimo kot niz dogodkov, ki vplivajo na varnost omrežja, naprav ali podatkov njihovih uporabnikov. Incidente lahko preprečimo samo z ustrezno zaščito in odgovornim ravnanjem na spletu. Ko incident zaznamo, moramo takoj ukrepati ali tako imenovane zlorabe tudi prijaviti pristojnim organom ter za nasvet vprašati starše ali odrasle osebe, v kolikor se sami ne znajdemo. Na ta način lahko zaznavamo napredek na področju IKT, opazimo nove ranljivosti in na ta način izpopolnjujemo lastno znanje in izkušnje oz. se nenehno učimo. Uporabniki smo na področju IKT tako postali navdušeni uporabniki spletnih storitev, saj se v večini veselimo novih storitev, ki jih tehnologija in splet ponujajo ter sočasno pozabljamo na naše odgovornosti, ki ob teh procesih nastajajo. Tisti, ki na spletu posredujejo ali ponujajo razne storitve, so tudi odgovorni, da so te storitve varne za vse uporabnike, naša odgovornost pa je, da katerekoli spletne storitve uporabljamo v skladu s pravili in pogoji uporabe. Varna raba in obnašanje na spletu se nanaša na uporabo varnih gesel in uporabniških imen, ki jih je težko razkrinkati, na varovanje osebnih podatkov, zlasti na spletnih socialnih omrežjih, na upoštevanje opozoril o zlonamernih programskih opremah ter izogibanje sumljivim spletnim stranem, ki lahko prikazujejo škodljive ali nelegalne vsebine. Napadeni in zlorabljeni v smislu kibernetske kriminalitete, so po navadi ravno povprečni uporabniki, ki ne upoštevajo priporočil za varno uporabo spletnih storitev in menijo, da so v kibernetskem prostoru varni. Z raznimi vdori v profile, ki jih uporabljamo, se pričnejo pojavljati številne spletne goljufije in zlorabe, ki smo jih uporabniki omogočili sami, saj nismo upoštevali varnostnih opozoril in nastavitev. Pri obravnavi varnosti v kibernetskem prostoru in rabe IKT lahko govorimo o njuni zahtevni soodvisnosti, kar bo tudi predmet naše nadaljnje raziskave.
Kompleksnost storitev in procesov v fizičnem in kibernetskem prostoru predstavlja za današnjo družbo glavno težavo na področju zagotavljanja varnosti. Nenehni dostop do spleta prinaša prisotnost posameznika v virtualni skupnosti, ki postaja vse pogostejša in terja vedno več časa, ki ga uporabniki, zlasti mladostniki, preživijo na IKT, zato, da so povezani z internetom. Dejavnosti v kibernetskem okolju omogočajo anonimno in s tem povezano lažno predstavljanje, kar pa prinaša velike posledice in škodo ter težavnost nadzora. Sodobna družba torej postaja vse bolj odvisna od kibernetskega prostora in s tem povečuje nevarnosti, ki se nanašajo na kibernetsko kriminaliteto, lahko pa govorimo tudi o psiholoških posledicah, v
Ključne besede: virtualni svet, kibernetski prostor, tehnologija, odvisnosti, magistrska dela
Objavljeno: 06.07.2017; Ogledov: 1214; Prenosov: 162
Celotno besedilo (989,69 KB) |
7. Patologija odvisnosti od drogKatarina Bešvir, 2017, diplomsko delo Opis: Poleg konvencionalnega bolezenskega modela odvisnosti od drog obstaja še mnogo drugih sodobnih teorij, ki poskušajo razložiti ta pojav, a zaenkrat še nobena teorija ni obveljala kot edina nesporno pravilna, saj imajo vse svoje prednosti in pomanjkljivosti. V diplomskem delu smo droge najprej opredelili in razvrstili, nato poiskali njihove bistvene značilnosti in raziskali njihovo delovanje. Naredili smo pregled najbolj znanih sodobnih teorij odvisnosti, jih med seboj primerjali glede na posamezna področja in preverili, v kolikšni meri so si pri razlagi pojava odvisnosti med seboj podobne. Ugotovili smo, da so si sodobne teorije med seboj v veliko pogledih precej enotne. Izkazalo se je, da vse nasprotujejo prepričanju, da je glavni vzrok za razvoj odvisnosti droga sama, prav tako pa vse zagovarjajo prepričanje, da so lahko posamezniki bolj ali manj ranljivi za razvoj odvisnosti. V pogledu na možnost popolne prekinitve odvisnosti se od večine sodobnih teorij, po katerih naj bi bila popolna prekinitev mogoča, razlikuje teorija odvisnosti kot samomedikacija, pri kateri posameznik tudi po dalj časa trajajočem prenehanju zlorabe drog ostaja občutljiv za ponovni zapad v odvisnost. Lewisov model pa popolno prekinitev zagovarja le do neke mere. Pri večini proučevanih sodobnih teorij se je izkazalo, da se oddaljujejo od prepričanj bolezenskega modela odvisnosti, kot izjema pa se je tu izkazala teorija odvisnosti kot samomedikacija, ki poskuša s svojimi ugotovitvami bolezenski model le dopolniti. Največja omejitev naših rezultatov je, da smo za primerjavo izbrali le nekaj sodobnih teorij odvisnosti, zato bi bilo v prihodnosti smotrno izvesti raziskavo, ki bi v primerjavo vključila še več različnih teorij razlage odvisnosti od drog.
Ključne besede: droge, odvisnosti, bolezenski model, zdravljenje, diplomske naloge
Objavljeno: 06.07.2017; Ogledov: 1089; Prenosov: 159
Celotno besedilo (381,18 KB) |
8. Bolnišnično zdravljenje odvisnih od alkohola v vzhodni SlovenijiMatej Kravos, Ivan Malešič, 2011, izvirni znanstveni članek Opis: Izhodišča: Z raziskavo smo želeli ugotoviti število in skupine hospitaliziranih bolnikov, odvisnih od alkohola, z zapleti in brez njih, ter njihove laboratorijske označevalce v letih 2002 in 2007 v psihiatričnih bolnišnicah vzhodne Slovenije.
Metode: Študija je retrogradna. V raziskavo smo vključili vse osebe, odvisne od alkohola, ki so bile odpuščene v letih 2002 in 2007.
Rezultati: V vseh bolnišnicah skupaj je bilo v letu 2002 odpuščenih 776 bolnikov, leta 2007 pa 672 bolnikov, odvisnih od alkohola. Med bolnišnicami obstajajo razlike v profilu obravnavanih bolnikov. Izstopa nizko število obravnavanih bolnikov z odtegnitvenim stanjem na psihiatričnem oddelku Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.
Izmed laboratorijskih preiskav vse bolnišnice kot označevalce odvisnosti določajo le gama-gluta-miltransferazo (GGT), aspartat-aminotransferazo (AST) in alanin-aminotransferazo (ALT) ter povprečni volumen eritrocitov (MCV). Vse srednje vrednosti označevalcev so pri odvisnih od alkohola z odtegnitvenimi simptomi v letu 2007 statistično značilno višje kot v letu 2002, razen vrednost MCV pri ženskah. Tudi deleži patoloških vrednosti vseh označevalcev so bili v letu 2007 višji.
Zaključki: V bolnišnicah vzhodne Slovenije je bilo število skupno obravnavanih bolnikov, odvisnih od alkohola, leta 2007 statistično značilno manjše kot leta 2002. Zmanjšal se je tudi delež bolnikov, odvisnih od alkohola, v primerjavi z bolniki z ostalimi duševnimi motnjami. Odvisni od alkohola so bili glede na laboratorijske označevalce v letu 2007 telesno statistično značilno bolj prizadeti kakor v letu 2002.
Razlike v patoloških vrednostih označevalcev niso bile tako izrazite, da bi nam v klinični praksi bistveno pomagale kot napovednik razvoja odtegnitvenih simptomov in alkoholnih bledežev. V nobeni od bolnišnic v diagnostičnem postopku ne določajo vrednosti transferina z zmanjšanim deležem ogljikovih hidratov (CDT) in glutamat-dehidrogenaze (GLDH), ki sta najbolj specifična označevalca.
Ključne besede: alkohol, odvisni od alkohola, sindrom odvisnosti od alkohola, označevalci odvisnosti od alkohola
Objavljeno: 28.03.2017; Ogledov: 847; Prenosov: 93
Celotno besedilo (476,75 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
9. Transferin z zmanjšanim deležem ogljikovih hidratov (CDT) kot označevalec sindroma odvisnosti od alkoholaMatej Kravos, Ivan Malešič, 2008, izvirni znanstveni članek Opis: Izhodišča: Čezmerno uživanje alkohola prične spreminjati strukturo transferina v transferin z zmanjšanim deležem ogljikohidratov (CDT). Od vseh znanih laboratorijskih označevalcev je edino CDT specifičen, noben pa ni dovolj občutljiv za dokazovanje odvisnosti od alkohola.
Metode: V raziskavi smo hotelipotrditi odvisnost od alkohola s pomočjo vprašalnikov in laboratorijskihoznačevalcev, s posebnim poudarkom na CDT.
Rezultati: Vključenih je bilo 68 (92,6% moških, 7,4% žensk) krvodajalcev in ambulantnih kontrolnih oseb ter 186 (89,2% moških, 10,8% žensk), bolnišnično zdravljenih zaradi odvisnosti od alkohola. Prvim smo označevalce določili enkrat, drugim ob sprejemu v bolnišnico, po 14 in po 42 dneh. Odvisni od alkohola so imeli statistično značilno zvišane vrednosti CDT, glutamat dehidrogenaze (GLDH), aspartat-aminotransferaze (AST), alanin-aminotransferaze (ALT), gama-glutamil transferaze (GGT), povprečnega volumna eritrocitov (MCV) in znižane vrednosti sečnine. Najbolj zanesljiv je bil CDT z visokima specifičnostjo (91,2%) in občutljivostjo (81,4%). Površina pod krivuljo ROC je bila izjemna z 99,9%. Statistično značilna je bila tudi kinetika normalizacije CDT, AST, ALT, GGT, MCV in kreatinina po 14 dneh ter CDT, AST, GGT, MCV in kreatinina po 42 dneh abstinence. Potek normalizacije vrednosti CDT smo ocenili kot klinično najuporabnejši. Diagnostično najpomembnejša je bila kombinacija CDT, MCV in AST. Pomen GGT je bil nižji od naših pričakovanj.
Zaključki: V naši populaciji je CDT, v primerjavi z ostalimi, najbolj specifičen označevalec z visoko občutljivostjo. Kot samostojen označevalec ali kot presejalni test odvisnosti od alkohola pa ni dovolj zanesljiv. Njegova uporabnost je ključna v diagnostiki, kontroli abstinence in izvedenstvu, vendar le v kombinaciji z ostalimi laboratorijskimi označevalci.
Ključne besede: biološki označevalec, etanol, diagnostika odvisnosti, konstelacija preiskav, abstinenca
Objavljeno: 27.03.2017; Ogledov: 20177; Prenosov: 154
Celotno besedilo (155,95 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
10. SAMOMORILNO VEDENJE V POVEZAVI S KVALITETO ŽIVLJENJA PRI BOLNIKIH S SINDROMOM ODVISNOSTI OD ALKOHOLALea Tepeh, 2016, magistrsko delo Opis: Slovenija sodi med države z visokim samomorilnim količnikom. Ta se pomembno povezuje s sindromom odvisnosti od alkohola ter duševnimi motnjami, kar posledično vpliva na slabšo kvaliteto življenja. V okviru magistrskega dela smo želeli preučiti povezavo med samomorilnim vedenjem in kvaliteto življenja pri bolnikih s sindromom odvisnosti od alkohola. Preveriti smo želeli stopnjo kvalitete življenja pri bolnikih s poskusom samomora v primerjavi s tistimi brez poskusa samomora. Nadalje je bil naš namen ugotoviti, kateri izmed merjenih dejavnikov tveganja najbolje napoveduje kvaliteto življenja in kateri samomorilno vedenje. Osvetliti smo želeli dejavnike tveganja, ki negativno vplivajo na kvaliteto življenja pri bolnikih, odvisnih od alkohola, saj lahko poznavanje teh doprinese k boljši kvaliteti življenja in zmanjšanju tveganja za samomorilno vedenje. V raziskavi je sodelovalo 70 udeležencev, od tega 56 moških in 14 žensk, starih od 28 do 72 let, s postavljeno diagnozo sindroma odvisnosti od alkohola. Zaradi aplikacije na klinični populaciji smo uporabili krajše različice vprašalnikov in sicer WHOQOL-BREF, WHO-5, DASS-21, PSS, INQ-15.
Rezultati naše raziskave so pokazali, da med bolniki, odvisnimi od alkohola, ki so poskušali narediti samomor, v primerjavi s tistimi, ki ga niso, ni prišlo do statistično pomembnih razlik na treh izmed štirih dimenzij kvalitete življenja, z izjemo socialne komponente. Večkratna regresijska analiza je pokazala, da je subjektivno blagostanje statistično pomemben prediktor kvalitete življenja. Z logistično regresijo smo potrdili pretekle raziskave glede kvalitete življenja in depresije kot dveh ključnih prediktorjev samomorilnega vedenja pri osebah, odvisnih od alkohola. Ugotovitve naše raziskave opozarjajo na pomembnost prihodnjega raziskovanja dejavnikov tveganja pri bolnikih, odvisnih od alkohola, in omogočajo primerjavo z drugimi kliničnimi populacijami.
Ključne besede: sindrom odvisnosti od alkohola, kvaliteta življenja, samomorilno vedenje, depresija, anksioznost, subjektivno blagostanje
Objavljeno: 03.02.2017; Ogledov: 1587; Prenosov: 201
Celotno besedilo (2,16 MB) |
