1. Obravnava odvisnosti v slovenskih zaporih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeFreia Verbinc, 2024, diplomsko delo Opis: Zdravljenje odvisnosti od drog je dolgotrajen in naporen proces, ki zahteva veliko discipline in motivacije. Kljub temu, da zaporsko okolje večinoma ne predstavlja pozitivne izkušnje v življenju posameznika, je ključnega pomena, da odvisnim zapornikom poskušamo premagati težave s katerim se spopadajo, kajti z uspešno obravnavo odvisnosti od drog lahko prekinemo življenje kriminala in trpljenja posameznika. V diplomskem delu je prikazana raziskava, v katero so vključeni strokovni delavci Zavodov za prestajanje kazni zapora Ljubljana in Celje, s katero smo analizirali obravnave odvisnosti od drog v Sloveniji in opredelili dejavnike uspešnosti obravnav. Ugotovili smo, da programe za odvisnost od drog v Sloveniji delimo na nizkopražne programe, višjepražne programe in visokopražne programe. Vključitev v programe temelji na prostovoljnosti in vzpostavitvi abstinence. Dejavnike, ki vplivajo na uspešnost obravnav smo razdelili v tri sklope: izvedbo obravnav, zaporniki s težavami z odvisnostjo od drog in vzdrževanje abstinence. Strokovni delavci preko motivacijskih pogovorov spodbujajo posameznike, za vključitev v programe. Na samo uspešnost vplivajo tudi osebne, situacijske in družinske značilnosti zapornika. Na vzpostavitev abstinence vplivajo fizični pogoji zapora in kadrovske zmožnosti zapora. Zaradi kompleksnosti problematike je potreben celostni pristop k reševanju trenutnih težav, s katerimi se spopadamo na področju pomoči odvisnikom v zaporih.
Ključne besede: odvisnost od drog, zaporniki, slovenski zapori, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 19.04.2024; Ogledov: 335; Prenosov: 116
 Celotno besedilo (1,05 MB) |
2. Prepovedane droge in omejevanje njihovih škodljivih posledic : diplomsko delo univerzitetnega študijaIgor Đerić, 2016, diplomsko delo Opis: Droge so načeloma zakonsko prepovedane zaradi povzročanja zdravstvenih težav, posledične neproduktivnosti, porasta kriminalitete ter podpiranja črnega trga. »Per se« škodljivosti prepovedanih drog so redke, večinoma pa izvirajo iz razloga, da črni trg izvaja njihovo proizvodnjo, distribucijo in maloprodajo. Kriminal, povezan z drogami je produkt svetovne politike vojne proti drogam, saj je le ta kriminalizirala vse, ki droge želijo uporabljati ali pa jih zaradi zasvojenosti morajo. Iz vseh teh ljudi je svetovna politika ustvarila kriminalce. Posest, prodaja, nakup, tihotapstvo in proizvodnja so prepovedani in rigorozno preganjani, realne podlage za sedanjo normativno razdelitev drog v prepovedane in dovoljene pa še vedno ni.
Droge so del človeštva skozi celotno zgodovino, zato je skrajno represiven nastop nesmiseln in tudi neuspešen. Vojna proti drogam je le dobro prodan medijski linč iz političnih, verskih, ekonomskih ali vojaških razlogov človeške zgodovine. Primer dobre prakse (Švica) kaže, da so problemi v vezi z drogami rešljivi, če spremenimo retoriko. Vzdrževanje odvisnikov na heroinu je v Švici – z ustreznim odnosom do problematike in odvisnikov – prineslo izjemne rezultate.
Ključne besede: droge, prepovedane droge, uporaba, zloraba drog, posledice, odvisnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 18.08.2016; Ogledov: 2017; Prenosov: 242
Celotno besedilo (825,22 KB) |
3. VPLIV ZASVOJENOSTI V DRUŽINI NA OTROKE V PRVI IN DRUGI TRIADI OSNOVNE ŠOLEVeronika Jazbec, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo preučevali vpliv družinskega in šolskega okolja na posameznikov razvoj bolezni odvisnosti. Podatke smo pridobili z anketnim vprašalnikom, razdeljenim med osebe, ki se zdravijo v Centrih za preprečevanje odvisnosti od prepovedanih drog Celje in Maribor. Na podlagi analize odgovorov 173 oseb, ki se zdravijo zaradi bolezni odvisnosti, večinoma moških, starih med 18 in 45 let, smo dobili odgovore na vprašanja o odvisnosti znotraj družine ter odzive šolskih svetovalnih služb in drugih delavcev šole na težave anketirancev. Pri tem so nas zanimale razlike med dvema starostnima skupinama, starejšo in mlajšo (mejo smo postavili pri 40 letih).
Ugotovljeno je bilo, da večji del anketiranih oseb prvega stika z odvisnostjo ni imelo znotraj družine. Kadar so živeli v družini, kjer je bila prisotna odvisnost, je bila oseba s to težavo najpogosteje oče, ki je zlorabljal alkohol. Življenje z odvisnikom so anketiranci že v zgodnjih otroških letih doživljali kot nekaj slabega. Zaradi družinskih razmer so imeli težave v šoli, in sicer tako pri učenju kot tudi v medsebojnih odnosih. Učitelji in strokovni delavci so redko prepoznali problem odvisnosti v njihovih družinah. Večji del anketiranih oseb se z drogami ni srečal v osnovni šoli. Med tistimi, ki so imeli to izkušnjo, je večina spadala v mlajšo starostno skupino. Bili so mnenja, da je bilo v osnovni šoli premalo preventivnih dejavnosti na temo zlorabe drog in da bi ustrezna pomoč s strani zaposlenih v osnovni šoli lahko zmanjšala možnosti za kasnejši razvoj bolezni odvisnosti.
Ključne besede: Zasvojenost, odvisnost, Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, preventiva, transgeneracijski prenos, težave v šoli, ukrepi, šolski svetovalni delavec, učitelj.
Objavljeno v DKUM: 27.05.2016; Ogledov: 1578; Prenosov: 148
Celotno besedilo (1,16 MB) |
4. Oblike zlorab prepovedanih drog nekoč in danes : diplomsko delo univerzitetnega študijaUrška Filipič, 2013, diplomsko delo Opis: Prepovedane droge lahko razvrstimo v štiri večje skupine: depresorji, stimulansi, halucinogeni ter kanabis. V prvih treh skupinah prepovedanih drog poznamo tako naravne, polsintetične kot tudi sintetične različice prepovedanih drog. Spoznamo tudi stopnje oz. faze, ki posameznika pripeljejo v odvisnost.
V naslednjem poglavju spoznamo zgodovino drog od samih začetkov pa vse do danes, pri tem pa ne zanemarimo statistike na področju drog. Predstavimo začetke uživanja drog, odkrivanje novih naravnih drog ter odkritje prvih sintetičnih drog v laboratorijh, kjer so prvo snov sintetizirali v letu 1939. Skozi zgodovino spremljamo, kakšne so spremembe na področju drog, tako pri uživanju, priljubljenosti posamezne droge, kot tudi pri preprodaji, ki je prešla iz rok uradnih združenj v roke kriminalnih organizacij. Statistični podatki kažejo, da je najbolj priljubljena marihuana ali konoplja. V zadnjem času je bil zelo priljubljen kokain, ki so ga posamezniki zaradi cene povezovali z bogatim življenjskim slogom. Vendar pa zaradi trenutne ekonomske krize in trenda zdravega življenjskega sloga, uporaba kokaina ponekod upada. Vedno bolj so priljubljene sintetične snovi, ki jih izdelovalci tržijo tudi prek interneta, saj niso opredeljene kot prepovedane. Izdelovalci vsakič znova izdelajo nove različice, ki pa imajo enak ali podoben učinek, ter se na ta način izognejo pregonu represivnih organov. Evropska agencija za droge je iz tega razloga razvila Evropski sistem za zgodnje opozarjanje na pojav novih psihoaktivnih snovi, preko katerega je bilo v letu 2012 priglašenih kar 73 novih snovi. V Sloveniji najnovejše podatke iz Evropske agencije za droge pridobiva Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije (IVZ), ki jih posreduje vladnim in nevladnim organizacijam na tem področju. Namen diplomske naloge je osvetliti področje prepovedanih drog tudi v Republiki Sloveniji, zato sem opravila intervju s policistom, zaposlenim pri društvu Stigma in odvisnikom, ki je v procesu zdravljenja. Statistične podatke sem na ta način podkrepila z izkušnjami oseb, ki dobro poznajo to področje, vsak iz svojega zornega kota.
Ključne besede: droge, prepovedane droge, zloraba drog, odvisnost, preprečevanje, preiskovanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 15.11.2013; Ogledov: 2660; Prenosov: 451
Celotno besedilo (764,65 KB) |
5. Droge kot družbeni in kazenskopravni problem (kriminološki vidik)Tadej Majer, 2013, diplomsko delo Opis: Droga je pojem z najrazličnejšimi pomeni. Z njo označujemo pojave, ki spreminjajo našo duševnost, kadar postanemo zaradi njih zasvojeni, kadar na nas vplivajo pozitivno ali negativno, itd. Ko govorimo o drogah, imamo večinoma v mislih mamila, torej psihotropne snovi, ki v naše telo pridejo z njuhanjem, kajenjem, ali neposredno z injekcijo. Poseg po njih ni nikoli zgolj slučajen. V večini primerih imajo za nas nek pomen, pa naj si bo to zgolj radovednost, sprostitev ali zabava.
V svoji diplomi bom predstavil sodobno družbo 21. stoletja, ki neozirajoče dirja po tveganih poteh v neko drugo, moderno. Človek življenja ne jemlje več kot zabave, kot so to znale ceniti civilizacije v preteklosti. Delo je tisto, ki vodi naš zastrašujoč tempo od rojstva do smrti. Od vsakega posameznika se pričakuje, da bo odrastel s svetlobno hitrostjo, pri tem pa premagoval vse ovire, po možnosti brez sleherne pomoči drugih. Bistvo človekovega osebnostnega razvoja je adolescenca, zato prikazujem njene faze razvoja, njihova tveganja, ki jih prenaša in tudi devianten odnos do družbenih pravil. V družbi tveganja marsikdo ravna deviantno, zavestno ali nezavestno. Odklonska dejanja so zgolj nekaj normalnega v naši družbi, devianten odnos posameznikov pa je tesno povezan s kriminalom in drogami. Družbena pravila nam velevajo, da se jim podredimo. A marsikdaj so ta pravila nesmiselna, saj jih postavlja družbena elita tako, kot se jim v tistem trenutku zahoče.
Tako je tudi z drogami in politiko drog. Zato bom v svoji diplomi prikazal različna urejanja, odločanja ter stališča do drog. Vsako izmed njih ima svoje prednosti in slabosti. Modeli rešitev se prikazujejo v teoriji kot idealni, v praksi pa verjetno nobena izmed urejanj razmer ne bi prestala preizkusa. Zato se države poslužujejo večinoma rešitev, ki vsebujejo argumente različnih stališč. Zaenkrat nobeno urejanje in stališče ne prinaša tiste rešitve, ki jo tako intenzivno »iščemo«. Upravičeno se lahko vprašamo, ali sploh želimo najti rešitev, saj se ob močnih preprodajalskih združbah in nemoči držav ali celo korupciji »tam zgoraj« cel čas vrtimo v začaranem krogu.
Kljub temu, da je Evropa po prvem desetletju 21. stoletja postala povezana kot še nikoli prej, pa še vedno ni bila sposobna povezati kaznovalno politiko posameznih držav do te mere, da bi bile kazenske zakonodaje in kazenski postopki vsaj podobni v posameznih državah članicah. Razlike so celo znotraj posameznih držav. Razlike pa so še toliko večje, ko primerjamo različne države med seboj. (De)kriminalizacija posesti, uživanje in prodaja se od države do države razlikujejo. Kar pa je državam skupno pa je to, da se v novejšem času spodbuja alternativna oblika kaznovanja za tiste, ki potrebujejo pomoč za ozdravitev od duševne in telesne odvisnosti.
Družbena pravila so razdelila droge na dovoljene in prepovedane. V večini držav sta kljub prohibicijskim vojnam proti alkoholu in tobaku, obe drogi ostali dovoljeni. Zakonska je le omejitev prodaje nad določeno starostjo (18 ali 21 let). Zanimivo bi bilo videti, kakšen odnos bi imeli do alkohola in tobaka, če bi ju iznašli šele sedaj, v 21. stoletju. Na koncu bom še povedal nekaj o nizozemskem modelu, ki je glede na svojo politiko do drog kot nekakšna oaza drog v našem svetu. V samem zaključku pa se bom osredotočil na svoja mnenja in razmišljanja o družbenem problemu drog in njihovi kaznovalni politiki.
Ključne besede: droge, družba tveganja, politika do drog, deviantnost, adolescenca, odvisnost, zasvojenost, dekriminalizacija, legalizacija.
Objavljeno v DKUM: 28.08.2013; Ogledov: 1937; Prenosov: 329
Celotno besedilo (507,64 KB) |
6. |
7. Problematika drog v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor : diplomsko deloRok Žunko, 2011, diplomsko delo Ključne besede: kazenski zavodi, zapori, zaporniki, droge, zloraba drog, odvisnost, raziskave, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 19.05.2011; Ogledov: 2370; Prenosov: 293
Celotno besedilo (1,18 MB) |
8. KAKOVOST ŽIVLJENJA ODVISNIKA NA SUBSTITUCIJSKI TERAPIJI SUBOXONEPetra Kodrič, 2010, diplomsko delo Opis: Odvisnost od nekega sredstva je, ko človek želi uživati to sredstvo, čeprav mu ogroža telesno in duševno zdravje ter vpliva na socialni položaj. Te želje ne more premagati z lastno voljo, kljub hudim posledicam odvisnosti. Kdor je že razvil odvisnost od drog, čuti nepremagljivo željo po ponovnem jemanju drog in ta želja mu zavre vse njegove druge želje, zanimanja, pričakovanja in dejavnosti. Pripravljen je za to željo storiti tudi kaznivo dejanje.
V diplomskem delu smo predstavili droge, zdravljenje odvisnosti od opioidov z zdravilom Suboxone in metadon ter vlogo medicinske sestre pri podeljevanju substitucijske terapije Suboxone v Centru za preprečevanje in zdravljenje odvisnih od nedovoljenih drog. Predstavili smo tudi terapevtsko komunikacijo med medicinsko sestro in odvisnikom.
V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila izvedena med 179 odvisniki od nedovoljenih drog v Centru za preprečevanje in zdravljenje odvisnih od nedovoljenih drog. Namen raziskave je bil ugotoviti kakovost življenja odvisnika na substitucijski terapiji Suboxone in kakšno vlogo ima medicinska sestra pri obravnavi odvisnika. Anketiranci, ki so v času raziskave prejemali substitucijsko terapijo Suboxone, so ob vstopu v program substitucijske terapije pred tem prejemali substitucijsko terapijo metadon.
Rezultati so pokazali, da je vloga medicinske sestre zelo pomembna pri motivaciji in podeljevanju substitucijske terapije Suboxone in metadon in da kar 86 odstotkov anketiranih odvisnikov, ki prejemajo substitucijsko terapijo Suboxone ocenjujejo, da se jim je kakovost življenja od kar prejemajo substitucijsko terapijo Suboxone dvignila na višjo raven.
Ključne besede: droge, odvisnik, odvisnost, substitucijska terapija Suboxone, Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnih od nedovoljenih drog (CPZOPD), medicinska sestra.
Objavljeno v DKUM: 06.10.2010; Ogledov: 4376; Prenosov: 535
Celotno besedilo (1022,83 KB) |
9. |
10. Prepovedane droge in kriminaliteta na območju Celja : diplomsko deloTjaša Bombač, 2009, diplomsko delo Ključne besede: droge, prepovedane droge, zloraba drog, odvisnost, kriminaliteta, preprečevanje, preventiva, vladne organizacije, nevladne organizacije, lokalna akcijska skupnost, LAS, Celje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.06.2010; Ogledov: 3299; Prenosov: 1048
Celotno besedilo (474,05 KB) |
