| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 82
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv shranjevanja starter kulture kombuče na hitrost aktivacije in kakovost fermentiranega napitka
Teja Cesar, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisana študija vpliva časa shranjevanja starter kulture kombuče na hitrost aktivacije in kakovost fermentiranega napitka. Prav tako prikazujemo vpliv temperature shranjevanja starter kulture na fermentacijo. Fermentacija je v obeh primerih trajala 14 dni. Med procesom smo spremljali pH vrednosti ter koncentracije sladkorjev in ogljikovega dioksida v fermentiranem napitku. Za določitev koncentracij sladkorjev smo uporabljali sistem za tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti, za merjenje ogljikovega dioksida smo uporabljali ion selektivno elektrodo ter pH elektrodo za določitev pH vrednosti. Vsi vzorci so fermentirali v posodi z volumnom 1000 mL. Z meritvami in rezultati smo potrdili, da se koncentracije sladkorjev in pH vrednosti med fermentacijo znižujejo, koncentracija CO2 pa narašča. Prav tako smo ugotovili, da starejši starter rabi več časa za aktivacijo, vendar je kakovost fermentiranega napitka enaka, kot pri vzorcu s svežim starterjem. Rezultati kažejo, da višja temperatura shranjevanja starterja pospeši fermentacijo in nastanek simbiotične kulture.
Ključne besede: kombuča, fermentacija, starter kultura, temperaturna odvisnost, starostna odvisnost
Objavljeno: 22.09.2021; Ogledov: 19; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

2.
Izolacija kefirana iz kefirja
Zala Mesec, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu opisujemo potek fermentacije kefirnih zrn v mleku in nadaljnji postopek izolacije eksopolisaharida kefirana ter določitev vsebnosti sladkorjev. Najprej smo poskušali kefiran izolirati iz kefirnih zrn, vendar je bila zmes preveč gosta in zato izolacija ni bila možna. Izolacijo smo nato izvedli iz mlečnega kefirja. V sklopu eksperimentalnega dela smo spreminjali temperaturo fermentacije in vrsto mleka. Ugotavljali smo vpliv spremembe temperature na količino glukoze in galaktoze v kefiranu. Za določitev sladkorjev smo uporabljali sistem za tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti sklopljen z detektorjem za merjenje lomnega količnika (HPLC-RI). Fermentacija mlečnega kefirja je potekala v 1 L stekleni posodi, ki smo jo za en dan postavili v termostat. Po enem dnevu smo po določenem postopku izolirali kefiran in s pomočjo HPLC določili vsebnost sladkorjev. Ugotovili smo, da po izolaciji v vseh vzorcih dobimo višjo masno koncentracijo glukoze kot galaktoze, kar potrjuje prisotnost kefirana. Z dobljenimi rezultati smo potrdili, da je pri višji temperaturi višja masna koncentracija tako glukoze kot tudi galaktoze. Za primerjavo s polnomastnim mlekom smo izvedli fermentacijo tudi z mlekom, ki vsebuje manj mlečnih maščob (1,5 %).
Ključne besede: kefir, mleko, fermentacija, odvisnost od temperature, HPLC
Objavljeno: 22.09.2021; Ogledov: 21; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (3,59 MB)

3.
Samopoškodovalno vedenje brez samomorilnega namena (NSSI) pri mladostnikih - vpliv genetskih polimorfizmov, travmatiziranosti, impulzivnosti in duševnih motenj
Teja Bunderla, 2021, doktorska disertacija

Opis: Samopoškodovalno vedenje brez samomorilnega namena (»Nonsuicidal Self-Injury« – NSSI) se vedno bolj pojmuje kot samostojna psihiatrična motnja. Odkar je bil NSSI leta 2013 v najnovejši izdaji ameriške klasifikacije duševnih motenj (»Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders« – DSM-5) prvič opredeljen kot samostojna diagnoza v sekciji III – pod motnjami za prihodnje raziskovanje, se je znanje na tem področju bistveno povečalo, vendar pa etiologija tega vedenja še zmeraj ni pojasnjena. Obstajajo številne psihološke razlage nastanka in vzdrževanja NSSI. Identificirane so najpogostejše komorbidnosti (depresija, mejna osebnostna motnja, anksioznost). Vzroki za nastanek NSSI niso poznani, dosedanje raziskave pa nakazujejo tako dedni dejavnik kot dejavnike okolja. V raziskavi smo zbrali 95 mladostnikov z NSSI, diagnosticiranih po raziskovalnih kriterijih DSM-5, 21 kontrol brez NSSI in 118 posameznikov iz splošne populacije, ki smo jih dodali kot dodatno kontrolno skupino za genetske preiskave. Pri vseh smo opravili genotipizacijo polimorfizmov v genih TPH1 (rs4537731, rs1799913, rs7933505), SLC6A4 (VNTR STin2), OPRM1 (rs1799971), GNβ3 (rs5443) in DRD2/ANKK1 (rs1800497). Preiskovanci z NSSI in kontrolna skupina brez NSSI so izpolnili prevedene vprašalnike Barratt Impulsiveness Scale (BIS-11), State-Trait Anxiety Inventory for Adults (STAI), MacLean Screening Instrument for BPD (MSI-BPD) in Early Trauma Inventory Self Report-Short Form (ETISR-SF), preiskovanci z NSSI pa še dodatno Inventory of Statements about Self-Injury (ISAS) in Self-Injury Craving Questionnaire (SICQ). Opravili smo asociacijsko analizo in analize interakcij med izbranimi kandidatnimi geni in okolijskimi dejavniki za nastanek NSSI. Ugotovili smo statistično značilno povezavo polimorfizma rs4537731 v genu TPH 1 s starostjo ob prvem pojavu NSSI. Prisotnost STin2.10 je bila skupaj s celokupno travmatiziranostjo povezana z večjo verjetnostjo za NSSI. Alel G polimorfizma rs1799971 v genu OPRM1 se je izkazal kot varovalni alel, povezan z nižjim hlepenjem po NSSI. Z multivariantnim modelom smo pokazali povezavo mejne osebnostne motnje in dednega dejavnika z nastankom NSSI, pri čemer sta k dednemu dejavniku za nastanek NSSI prispevala predvsem polimorfizma rs1799913 in rs7933505. Polimorfizem rs1799913 je bil statistično značilno povezan z nastankom NSSI v modelu skupaj z anksioznostjo kot osebnostno potezo. NSSI v našem vzorcu je bil močno povezan s celokupno travmatiziranostjo, čustveno zlorabo in spolno zlorabo. Dokazali smo tudi pomembno povezavo z impulzivnostjo. Mladostniki z NSSI iz našega vzorca so izpostavili hlepenje po NSSI, ki je primerljivo hlepenju po kokainu. Hlepenje je bilo v močni premo sorazmerni korelaciji s številom NSSI v življenju. Anksioznost je bila pri posameznikih z NSSI zelo povišana, bistveno pa je bila povezana tudi s povišanjem hlepenja po NSSI. Mladostniki so v večinskem deležu poročali o spremenjenem zaznavanju bolečine med NSSI, a povezave z genetiko nismo uspeli potrditi. NSSI je v analizah povezav med dednimi in okoljskimi dejavniki pokazal povezanost predvsem s kandidatnimi polimorfizmi serotoninskega sistema in s sistemom endogenih opioidov. Ugotovili smo povezavo NSSI z visokim hlepenjem. Nujno je nadaljevanje raziskovanja NSSI v smislu vedenjske odvisnosti. NSSI je bil močno povezan s travmatiziranostjo in izkušnjami predvsem čustvene in spolne zlorabe. Z anksioznostjo je verjetno povezan veliko bolj, kot smo do sedaj predvidevali.
Ključne besede: samopoškodovalno vedenje brez samomorilnega namena, NSSI, mladostniki, anksioznost, mejna osebnostna motnja, travmatiziranost, impulzivnost, odvisnost, zaznavanje bolečine, genetski polimorfizmi, serotoninski sistem, endogeni opioidi, dopaminergični sistem
Objavljeno: 18.03.2021; Ogledov: 219; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

4.
Zaznava in prepričanja staršev o uporabi mobilnega telefona pri njihovih predšolskih otrocih
Klavdija Kovač, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene prednosti in slabosti uporabe mobilnega telefona pri predšolskih otrocih, starih od 2 do 5 let. Raziskovali smo, v kolikšni meri starši zaznavajo doživljanje abstinenčnega odziva na odvzem mobilnega telefona in spremembe vedenja ob uporabi mobilnega telefona pri njihovih predšolskih otrocih ter vpliv uporabe mobilnega telefona na socialni razvoj. V teoretičnem delu predstavljamo, kaj je mobilni telefon, njegove začetke ter zmogljivosti, prednosti in slabosti njegove uporabe ter smo se še posebno posvetili navezanosti na predmete in nekemični zasvojenosti. V empiričnem delu diplomskega dela smo z uporabo kvantitativne metode raziskovanja ugotavljali, ali starši pri otroku, ko mu odvzamejo mobilni telefon, opažajo abstinenčno krizo, ali zaznavajo spremembe na področju govornega razvoja zaradi uporabe mobilnega telefona in njihovo prepričanje, da sta vedenje in socialni odnosi njihovih predšolskih otrok pogojena z uporabo mobilnega telefona. Na podlagi podatkov, pridobljenih z uporabo anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnili starši otrok, starih od 2 do 5 let (n = 118), smo ugotovili, da četrtina anketirancev opaža, da se njihov otrok odzove z nemirom, ko mu odvzamejo mobilni telefon, medtem ko se večina otrok še vedno zamoti z drugim delom. Starši na področju govora zaradi vpliva uporabe mobilnega telefona ne zaznavajo bistvenih sprememb, prav tako ne zaznavajo sprememb pri razumevanju in učenju tujega jezika. Prepričani so, da uporaba mobilnega telefona ne vpliva na vedenje njihovih predšolskih otrok. Prav tako menijo, da uporaba mobilnega telefona ne vpliva na socialne odnose njihovih predšolskih otrok, saj otroci nimajo ne manj in ne več stikov z vrstniki.
Ključne besede: mobilni telefon, navezanost, nekemična odvisnost, predšolski otrok, vzgoja, zasvojenost
Objavljeno: 20.11.2020; Ogledov: 197; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

5.
Zdravljenje odvisnikov od prepovedanih substanc: preventiva in kurativa v republiki sloveniji
Lea Čušin, 2020, diplomsko delo

Opis: Čas v katerem živimo, je poln stresnih okoliščin, pritiska, nelagodja, … zaradi česar ljudje v življenju iščemo nekaj, s čimer bi se sprostili in našli svoje zadovoljstvo, mir in lagodje. Veliko ljudi za uresničitev svojih ciljev izbere napačna sredstva, kar je lahko zanje nevarno. Vse odvisnosti so se začele nedolžno, samo z enim kozarcem alkoholne pijače, samo z enim kosom torte, samo z enim dimom marihuane, … Ko človek začne iskati uteho v določeni stvari in le tam najde smisel življenja, lahko nedolžna tolažba hitro pripelje do odvisnosti. Namen našega diplomskega dela je, da bralcem predstavimo preventivne in kurativne programe za pomoč uživalcem drog, hkrati pa jim želimo predstaviti Center za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog Psihiatrične klinike Ljubljana. Naš cilj je, da na podlagi virov raziščemo, kakšno je stanje na področju preventive in kurative v Republiki Sloveniji, hkrati pa želimo s pomočjo intervjuja s predstojnikom Centra ugotoviti, kako poteka zdravljenje uživalcev prepovedanih drog. V diplomski nalogi raziščemo problem zlorabe prepovedanih substanc, problem preventive in problem kurative. Ugotovimo, da ima uporaba drog negativne posledice tako za posameznika kot tudi za družbo. Velik poudarek imamo na kurativi in malo premajhen na preventivi, saj je ta za državo velik finančni zalogaj. Za zmanjšanje števila odvisnih od prepovedanih substanc bi potrebovali veliko sredstev in spremenjeno zakonodajo na področju uporabe drog.
Ključne besede: droge, odvisnost, preventiva, kurativa, Republika Slovenija
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 191; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (818,49 KB)

6.
Fermentacija čaja s kombučo: tehnološki vidik procesa
Špela Habjanič, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga opisuje študijo poteka fermentacije čaja z naravno starter kulturo kombuče. Med fermentacijo smo spremljali spremembo koncentracij sladkorjev in ogljikovega dioksida ter vrednosti pH. Prav tako smo določali vpliv temperature (25 ᵒC in 30 ᵒC) na spremembo omenjenih parametrov. Fermentacijo kombuče smo pri obeh temperaturah izvajali 14 dni. Za določitev zahtevanih parametrov smo pri laboratorijskem delu uporabljali sistem za tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti in iono selektivno in pH elektrodo. Fermentacija kombuče je potekala v stekleni posodi volumna 6000 mL, nato še v stekleni posodi z volumnom 1200 mL. Ugotovili smo, da se med procesom fermentacije porabljajo sladkorji, posledično nastaja ogljikov dioksid ter organske kisline, zato so vrednosti pH in sladkorjev padale, koncentracija CO2 pa je naraščala. Z rezultati smo potrdili, da je pri višji temperaturi (30 ᵒC) fermentacija potekala hitreje, saj so se koncentracije sladkorjev ter vrednosti pH hitreje znižale, koncentracija CO2 pa zvišala v primerjavi s fermentacijo, ki je potekala pri temperaturi 25 ᵒC v enakem časovnem intervalu.
Ključne besede: probiotiki, kombuča, SCOBY kultura, fermentacija, temperaturna odvisnost
Objavljeno: 09.10.2020; Ogledov: 388; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

7.
Vpliv osebnosti na razvoj odvisnosti od drog in deviantnega vedenja
Edvard Francelj, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je nastalo kot rezultat poskusa raziskave pomembnejše strokovne literature na tem področju in širši javnosti predstaviti ter prikazati vlogo osebnosti pri nastanku odvisnosti od drog in kriminalitete, ki se pogosto prepleta z odvisnostjo. Da bi prišli do ciljev našega diplomskega dela, smo se lotili preučevanja tuje in domače literature s področja drog, osebnosti in kriminalitete. Predvsem smo se usmerili na vrste drog, odvisnost od drog, osebnost, ki je bila razdeljena na osebnostne lastnosti, motnje osebnosti in dimenzije osebnosti. Na koncu je bila na kratko opisana in s študijami prikazana klinična slika odvisnikov in njihov odraz v kriminaliteti. V diplomskem delu je bilo na podlagi dokazov odgovorjeno na več hipotez in raziskovalnih vprašanj. Med drugim je bilo ugotovljeno, da nekatere osebnostne lastnosti lahko povzročajo nagnjenost k zlorabi drog in odvisnosti. Pri napovedovanju morebitne odvisnosti od drog literatura prikazuje pomembnost upoštevanja vseh dejavnikov, ki vplivajo na razvoj odvisnosti, in ne samo psiholoških. Odvisniki so najpogosteje nevrotični ljudje z različnimi duševnimi in osebnostnimi motnjami. Te se pojavljajo tako pred nastankom odvisnosti kot tudi kasneje. Droge pa pripomorejo k nastanku teh motenj še posebej, ko je govora o ljudeh, katerih osebnost se še razvija. Kriminaliteta, ki jo izvajajo odvisniki od drog, je pogosto storjena z namenom pridobitve finančnih sredstev za nakup droge zaradi pojava abstinenčnih simptomov ali pa zaradi preprečitve pojava le-teh. Dogajajo pa se kazniva dejanja tudi zaradi samega farmakološkega učinka na centralni živčni sistem.
Ključne besede: diplomske naloge, osebnost, odvisnost, droge, kriminaliteta
Objavljeno: 22.09.2020; Ogledov: 200; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (835,61 KB)

8.
Poškodba brahialnega pleteža in kakovost življenja
Uroš Maček, 2020, diplomsko delo

Opis: Poškodba brahialnega pleteža je poškodba živcev v ramenskem obroču. Posledica poškodbe je delna ali popolna nemobilnost zgornje okončine. Namen zaključnega dela je predstaviti poškodbo brahialnega pleteža in kakovost življenja po poškodbi. Preučili smo, kako poškodba vpliva na življenje poškodovanca in kako se spremeni kakovost življenja.
Ključne besede: živci, ramenski obroč, nemobilnost, negovalne diagnoze, Majory Gordon, delna odvisnost.
Objavljeno: 04.06.2020; Ogledov: 449; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (222,72 KB)

9.
Odvisnost od uporabe kibernetskega prostora med mladimi
Rebeka Jurček, 2019, diplomsko delo

Opis: Kibernetski prostor predstavlja navidezno-omrežni prostor virtualnega računalniškega sveta, ki nam omogoča pobeg iz realnosti, mnogi, predvsem mladostniki, pa se tam počutijo varne. Poleg pozitivnih učinkov, ki jih uporaba elektronskih naprav in kibernetskega prostora nudita, pa so tukaj tudi negativne strani, katere ne smemo spregledati. Zaradi prekomerne rabe elektronskih naprav in kibernetskega prostora se vedno pogosteje, nasploh med mladimi, pojavlja odvisnost. Odvisnost od elektronskih naprav in kibernetskega prostora, je postala ena najbolj aktualnih tem današnjega časa, saj je razvoj tehnologije na vrhuncu.
Ključne besede: diplomske naloge, odvisnost, mladi, kibernetski prostor, meja odvisnosti
Objavljeno: 15.01.2020; Ogledov: 569; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (645,38 KB)

10.
Vpliv uživanja drog in alkoholnih pijač na zdravje dijakov
Vesna Veršovnik, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Uživanje drog in alkoholnih pijač v svetu predstavlja velik javno-zdravstveni in socialni problem, saj je mladostnikom lahko dostopno in posledično zelo razširjeno. Droge in alkoholne pijače puščajo velike posledice tako na telesnem kot tudi duševnem zdravju, vodijo lahko tudi v smrt. V zaključnem delu smo predstavili odnos dijakov do uživanja alkoholnih pijač in jemanja drog ter poznavanje posledic uživanja le-teh na zdravje. Metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno oz. opisno metodo dela, v raziskovalnem delu pa kvantitativno metodologijo. Za pridobivanje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki je zajemal 25 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Vprašanja so se nanašala na dijake ter njihovo uživanje drog in alkoholnih pijač. Podatke smo analizirali in jih predstavili opisno ter grafično. Rezultati: 91 % dijakov, ki so sodelovali v raziskavi, je v svojem življenju že zaužilo alkoholne pijače, drogo pa 28 %. Večina je z uživanjem alkoholnih pijač začela že zelo zgodaj, v obdobju otroštva. Drogo so začeli uživati kasneje. Glavni razlog za uživanje so različne vrste pritiskov s strani prijateljev in vrstnikov. Kljub temu, da se je večina dijakov že srečala z različnimi psihoaktivnimi substancami, jih 18 % ni znalo pojasniti, kaj pomeni pojem tvegano vedenje. Diskusija: Nezdrav življenjski slog pri dijaku pomembno vpliva na njegovo zdravje v obdobju odraslosti in kasneje, zato je pomembno, da tako zdravstveni delavci kot starši in učitelji pri njih spodbujamo zdrave življenjske navade in jih izobrazimo o različnih razvadah ter njihovih posledicah.
Ključne besede: mladostnik, psihoaktivne snovi, odvisnost, medicinska sestra, zdravstveno-vzgojno delo
Objavljeno: 09.01.2020; Ogledov: 737; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (589,29 KB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici