| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
POVEZAVA MED DAVČNIM SVETOVANJEM IN DRUGIMI OBLIKAMI SVETOVANJA
Maja Mohorič, 2010, diplomsko delo

Opis: Davčno svetovanje je v današnjih časih vedno bolj pomembna smernica, saj lahko podjetja s pravilno odločitvijo, dobro gospodarijo s sredstvi podjetja. Do pravilne odločitve pa pomaga dober davčni svetovalec. Dober davčni svetovalec je izobražen in se izobražuje na Inštitutu za revizijo, kjer si pridobi naziv Preizkušen davčnik; na Zbornici davčnih svetovalec pa si pridobi naziv davčni svetovalec. Morala in etika davčnega svetovalca sta najpomebnejši v tej karatkeristiki tipa, hkrati pa je pomembno še izobraževanje in nenehno dopolnjevanje znanja… Ker pa davčni svetovalec ne deluje sam, smo opisali še vse ostale oblike svetovanj, s katerimi sodeluje davčni veščak, in sicer odvetniki, revizorji, notarji, sodni izvedenci ter poslovni svetovalci se najbolj povezujejo.
Ključne besede: • davčni svetovalec; • revizor; • davčni revizor; • odvetnik; • sodni izvedenec; • notar
Objavljeno: 20.09.2010; Ogledov: 1475; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (784,75 KB)

2.
PRIMERJAVA SLOVENSKEGA ZAKONA O ODVETNIŠTVU S HRVAŠKIM ZAKONOM S POUDARKOM NA ODVETNIKOVI UPRAVIČENOSTI ZA DOSTOP DO RAZLIČNIH PODATKOV (10. ČLEN)
Renato Korošec, 2011, diplomsko delo

Opis: Odvetništvo je po Ustavi RS kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, ki jo ureja zakon. Gre torej za ustavno kategorijo, ki ima poseben pomen za pravno varnost in za spoštovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin v Republiki Sloveniji. Opravljajo ga odvetniki kot svoboden poklic, ki pridobijo to pravico z vpisom v imenik odvetnikov po izpolnitvi pogojev določenih z zakonom. Novost, ki jo je prinesla zakonska ureditev po osamosvojitvi Slovenije je, da odvetnik sam prosto izbira ali bo nekoga zastopal ali pa bo stranki, ki se je nanj obrnila, odrekel pravno pomoč, vendar Kodeks odvetniške poklicne etike, ki so ga sprejeli odvetniki sami na skupščini Odvetniške zbornice Slovenije leta 1994 in so ga sedaj dvakrat dopolnili, pa določa naj odvetnik brez tehtnega razloga pravne pomoči stranki ne odreče. Stanovska organizacija odvetnikov v Republiki Slovenije je tako Odvetniška zbornica Slovenije, ki deluje po načinu samoupravljanja, in ima pristojnosti pri sprejemu in dopolnitvi statuta same organizacije, pri določitvi odvetniške tarife po predhodnem soglasju ministra pristojnega za pravosodje, pri vpisu v imenik odvetnikov, v imenik tujih odvetnikov, pri vpisu v imenik odvetniških kandidatov kakor tudi vpisuje v poseben imenik odvetniške pripravnike, izvede tudi disciplinski postopek proti odvetniku ali drugim prej naštetim osebam, ki se vpisujejo v imenike pri Odvetniški zbornici Slovenije in ima na razpolago različne ukrepe kot je opomin, ukor, denarna kazen in celo izrek prepovedi opravljanja odvetništva ali prakse, ki jo lahko izreče odvetniškemu pripravniku. Skladno s takim ustavnim položajem zakon o odvetništvu določa pravice in dolžnosti odvetnikov pri opravljanju njihovega poklica. Pri tem določa posebna pooblastila odvetnikov pri pridobivanju podatkov, posebej tudi osebnih podatkov. Glede na ustavni položaj in zakonska pooblastila gre šteti, da je zakon o odvetništvu v razmerju do drugih specialni predpis o pooblastilih odvetnikov za pridobivanje osebnih podatkov. Za odvetnike to pravno področje na načelni ravni in s splošno veljavnostjo ureja drugače, kakor velja za druge uporabnike podatkov. Navedeno izhodišče je pomembno, ker različni državni organi v zadnjem obdobju glede pridobivanja osebnih podatkov posredujejo nepravilna, neusklajena, celo protislovna mnenja. Taki primeri kažejo na prevladujoč birokratski odnos, s katerim si državna oblast prilašča monopol nad osebnimi podatki in odreka njihovo posredovanje odvetnikom tudi v primerih, ko imajo za to zakonsko podlago in ustrezna procesna pooblastila. Ravno iz tega razloga je Odvetniška zbornica Slovenije skupaj z Državnim svetom pred pristojnim odborom Državnega zbora zahtevala obvezno razlago 10. člena zakona o odvetništvu, ki ureja to problematiko. Do sedaj je odbor Državnega zbora vedno to zavrnil z ugotovitvijo, da zahteva ni dovolj specifično postavljena in pojasnjena. Tak način obnašanja zakonadajalca pa ima seveda tudi vpliv in učinek, ko odvetnik zahteva osebne podatke v posameznem primeru, na tiste subjekte, ki bi morali posredovati zahtevane podatke. Zato odvetniku, ki mu ni bila odobrena zahteva, preostaneta za uveljavitev svojih pravic dve poti. Prva je, da zahteva ukrepanje inšpektorja za varstvo osebnih podatkov pri Ministrstvu za pravosodje RS po določbah 30. do 32. člena zakona o varstvu osebnih podatkov, ali pa zahteva sodno varstvo v upravnem sporu po določbi 157. člena Ustave RS in po določbah zakona o upravnem sporu.
Ključne besede: odvetnik, odvetništvo, Odvetniška zbornica Slovenije, osebni podatki, pravica, pravica do pridobivanja osebnih podtkov, varovanje osebnih podatkov
Objavljeno: 30.05.2011; Ogledov: 1908; Prenosov: 334
.pdf Celotno besedilo (396,66 KB)

3.
ZAVAROVANJE PRED ODGOVORNOSTJO ODVETNIKA IN NOTARJA
Mitja Melanšek, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga opredeljuje vidike zavarovanja pred poklicno odgovornostjo odvetnika in notarja ter povzema ureditev (poklicnega) zavarovanja odgovornosti iz splošnega vidika ter v nadaljevanju konkretneje v zvezi z opravljanjem dejavnosti odvetnika in notarja. Nanizane so najpogostejše napake odvetnikov pri njihovem delu z izbranimi primeri iz zavarovalne prakse ter dodani statistični podatki. Primerjalnopravno so povzete tudi tuje ureditve nekaterih držav v zvezi z zanimivejšimi rešitvami zavarovanja poklicne odgovornosti za oba poklica.
Ključne besede: zavarovanje poklicne odgovornosti; odvetnik; notar; zavarovalna pogodba; splošni in posebni zavarovalni pogoji; odškodnina, direktna tožba
Objavljeno: 20.06.2012; Ogledov: 2307; Prenosov: 588
.pdf Celotno besedilo (741,02 KB)

4.
DAVČNO NEVTRALNA OBRAVNAVA MATERIALNEGA STATUSNEGA PREOBLIKOVANJA FIZIČNIH OSEB, KI OPRAVLJAJO DEJAVNOST, V KAPITALSKO DRUŽBO
Nataša Bradač, 2012, magistrsko delo

Opis: Izhodišče magistrske naloge je proučitev področja davčno nevtralne obravnave materialnega statusnega preoblikovanja fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, v kapitalsko družbo. Fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in so obravnavane v tej nalogi, so samostojni podjetnik (v nadaljevanju: podjetnik) in odvetnik, zdravnik ter zobozdravnik - zasebnik, kot kapitalska družba pa je obravnavana družba z omejeno odgovornostjo. Temeljna vprašanja v magistrski nalogi so, ali se lahko odvetnik, zdravnik in zobozdravnik, ki svoj poklic opravljajo v okviru organizirane dejavnosti (kot zasebniki), po trenutno veljavni zakonodaji materialno statusno preoblikujejo v kapitalsko družbo (tako imenovano odvetniško oziroma zdravniško družbo z omejeno odgovornostjo) in če, na kakšen način ter ali se jim lahko prizna davčna ugodnost v obliki davčne nevtralnosti. Obstoječa zakonodaja na to ne daje neposrednega odgovora, je pa nedvomno, da se davčna ugodnost v obliki davčne nevtralnosti, če so za to izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določa davčna zakonodaja, prizna podjetniku, ki se skladno z določbami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) statusno preoblikuje v kapitalsko družbo (družbo z omejeno odgovornostjo). V prvem delu naloge je s statusno – pravnega, davčnega in računovodskega vidika predstavljena posamezna pravnoorganizacijska oblika ter narejena primerjava med njimi. V nadaljevanju je (prav tako) z vseh treh omenjenih vidikov predstavljeno in obravnavano statusno preoblikovanje podjetnika. V delu, ki obravnava davčni vidik preoblikovanja, je med drugim, zaradi deljenih mnenj v praksi, proučena tudi možnost davčno nevtralnega prenosa le dela podjetja podjetnika na kapitalsko družbo. V delu, ki obravnava računovodski vidik, je pozornost namenjena računovodskim vprašanjem, povezanim z: vrednotenjem podjetja podjetnika, podjetnikovim kapitalom, obračunskim dnem statusnega preoblikovanja podjetnika in vodenjem poslovnih knjig od tega dne pa do vpisa preoblikovanja v sodni register, saj obstoječi predpisi nanje ne dajejo neposrednega odgovora. V zadnjem delu naloge je na podlagi sprotnih, sklepnih ugotovitev in zaključkov pri posameznem poglavju odgovorjeno na temeljna vprašanja in na kratko predstavljen še davčni vidik materialnih statusnih preoblikovanj pravnih oseb (tj. združitev in delitev), prenosa premoženja in zamenjave kapitalskih deležev ter narejena primerjava z davčnim vidikom statusnega preoblikovanja podjetnika. Na tej osnovi so pripravljene zaključne ugotovitve in predlogi.
Ključne besede: podjetnik, odvetnik - zasebnik, zdravnik/zobozdravnik – zasebnik, družba z omejeno odgovornostjo, odvetniška/zdravniška družba z omejeno odgovornostjo, dejavnost, obdavčitev dohodka iz dejavnosti, davek od dohodkov pravnih oseb, izračunavanje in plačevanje davka, poslovne knjige, letna poročila, podjetje, podjetnikov kapital, obračunski dan, statusno preoblikovanje podjetnika, statusno preoblikovanje odvetnika, zdravnika/zobozdravnika v kapitalsko družbo, davčna nevtralnost
Objavljeno: 11.03.2013; Ogledov: 3077; Prenosov: 549
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

5.
POOBLASTILO ODVETNIKU V PRAVDNEM POSTOPKU
Urška Kupec, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi obravnavam tematiko zastopanja strank v pravdnem postopku. Posebej sem se osredotočila na zastopanje po odvetniku ter na pooblastilno razmerje. Pri tem sem uporabila ustrezno literaturo ter analizo vsebine pozitivno – pravne ureditve in judikature. Namen te naloge je prikazati naravo pooblastilnega razmerja ter predstaviti položaj pooblaščenca v civilnem pravdnem postopku, še posebej položaj odvetnika. Na začetku naloge predstavim odvetništvo kot ustavnopravno kategorijo ter splošne lastnosti odvetništva kot poklicne dejavnosti. Pri tem sem izhajala predvsem iz Zakona o odvetništvu. Predstavila sem osnove zastopanja ter statusno pravni vidik odvetništva. V drugem delu sem pisala o zastopanju na splošno. Izhajam iz Obligacijska zakonika. Pojasnjujem predpostavke za zastopanje, učinke zastopanja ter predstavim podlago za zastopanje. Posebej sem se osredotočila na pooblastilo in s tem pooblastilno razmerje med pooblastiteljem in pooblaščencem. Posebna pozornost je namenjena zastopanju strank v pravdnem postopku. Gre predvsem za pregled določb Zakona o pravdnem postopku. V diplomski nalogi predstavim stranko ter njeno vlogo v pravdnem postopku. Stranka mora imeti sposobnost biti stranka ter procesno oziroma pravdno sposobnost. Le-ta ji omogoča, da nastopa v pravdnem postopku. Stranka mora tudi imeti postulacijsko sposobnost, ta ji omogoča da daje dejanjem v postopku pravno relevantno obliko. Nadalje razložim položaj pooblaščenca v pravdi, torej kdo je lahko pooblaščenec in kakšne so njegove pristojnosti. Pojasnim tudi kakšen je položaj stranke v pravdi, kadar ima ta pooblaščenca. V nalogi obravnavam obliko pooblastila ter pomen, ki ga ima ta v pravdi. Obseg pooblastila določi stranka, vendar se ta razlikuje v primeru ko je pooblaščenec odvetnik in takrat ko ni. V nalogi pojasnim kakšne so odvetnikove pristojnosti v primeru, ko stranka podrobneje ne uredi njegovih nalog. Pri tem izhajam iz Zakona o pravdnem postopku, ki eksemplifikativno določa naloge odvetnika. Na kratko opišem substitucijsko pooblastilo ter možnost, da odvetnika nadomešča odvetniški kandidat ali pa odvetniški pripravnik. Odvetniki najpogosteje zastopajo stranko na podlagi mandatne pogodbe. V tem delu na kratko opišem lastnosti mandatne pogodbe izhajajoč iz Obligacijskega zakona. Pojasnim, da ima to razmerje naravo obligacije prizadevanja ter da ima odvetnik na podlagi pogodbe pravico do plačila. Na tem mestu omenim še kako je v primeru, ko stranka pooblasti odvetniško družbo za zastopanje v pravdnem postopku. V določenih primerih je obvezno zastopanje po odvetnikih. Te primere na kratko opisujem v naslednji točki. Odvetnik mora pri svojem delu ravnati vestno in pošteno ter si prizadevati za korist stranke. Odškodninsko odgovornost ter posledice nestrokovnega zastopanja je v nalogi predstavljena na podlagi sodne prakse. ZPP posebej ureja tudi prenehanje pooblastila ter različne načine kako pride do takšne situacije. V diplomskem delu povzamem zakonsko ureditev ter s pomočjo sodne prakse prikažem v katerih primerih pooblastilo preneha.
Ključne besede: pravdni postopek, pooblastilo, odvetnik
Objavljeno: 25.09.2013; Ogledov: 5284; Prenosov: 826
.pdf Celotno besedilo (531,26 KB)

6.
ODGOVORNOST ODVETNIKA
Matej Pečenko, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga predstavlja področje odvetništva in opredelitve odvetnikov in njihovega dela. Ker so za ugled odvetništva pomembna predvsem določena ravnanja odvetnika, predstavlja, kako so le-ta urejena. Zajema predvsem pravno ureditev odvetništva in odvetnika, s poudarkom na ureditvi njihovih dolžnosti, načel ter predvsem kršitev, sankcioniranja kršitev in odvetnikovo odškodninsko odgovornost do drugih. Opisuje tudi urejenost postopanja proti odvetnikom (tako na teoretičnem kot praktičnem področju). Med drugim opisuje tudi ureditve odvetništva glede na odgovornost odvetnika v drugih državah. Bistveno pa je, da predstavlja zaris pravic in omogoča ozaveščanje glede pravic, ki jih imajo oškodovane stranke odvetnikov.
Ključne besede: odvetnik, odvetništvo, odškodninska odgovornost, disciplinska odgovornost in zavarovanje odvetnika.
Objavljeno: 06.02.2014; Ogledov: 987; Prenosov: 326
.pdf Celotno besedilo (3,36 MB)

7.
Vloga detektiva pri reševanju družinsko-pravne problematike
Tina Cokoja, 2015, diplomsko delo

Opis: Detektiv je oseba, ki opravlja detektivsko dejavnost v skladu z zakonom, ki ureja to dejavnost, ter drugimi predpisi, ki zadevajo področja njegovega delovanja. Na podlagi pisnega pooblastila stranke zanjo zbira informacije, ki jih le-ta potrebuje bodisi za lastne potrebe bodisi za potrebe različnih pravnih postopkov ter opravlja različne svetovalne naloge. Detektivi so lahko strankam med drugim v več kot dobrodošlo pomoč tudi pri reševanju družinsko-pravne problematike (splošni problemi, spori in druge zadeva družinskega prava ter kazniva ravnanja znotraj družine in med partnerjema), ki je dandanes vse bolj v porastu. Z nalogo sem želela predstaviti vlogo detektiva pri reševanju tovrstne problematike. Poleg teoretične predstavitve obravnavane teme sem opravila tudi raziskavo, s pomočjo katere sem poskušala raziskati možnosti za sodelovanje detektiva s centri za socialno delo ter razširjenost detektivske dejavnosti pri reševanju družinsko-pravne problematike v Sloveniji. Ugotovila sem, da bi bilo detektivsko dejavnost dobro razširiti tudi na tista področja reševanja družinsko-pravne problematike, na katerih še ni razširjena ter razmisliti o (formalni) vključitvi detektivov v javno sfero (sodelovanje s policijo, centri za socialno delo itd.). Seveda pa mora biti sodelovanje obojestransko, saj bo le-tako izkoriščen ves potencial detektivov tako pri reševanju družinsko-pravne problematike kot tudi na ostalih področjih reševanja najrazličnejših problemov sodobne družbe.
Ključne besede: detektiv, detektivska dejavnost, družinsko pravna problematika, pravica do zasebnosti, odvetnik, policija, center za socialno delo, anketa, intervju
Objavljeno: 02.12.2015; Ogledov: 574; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

8.
ZGODOVINA ODVETNIŠKEGA POKLICA
Janja Kolar, 2015, diplomsko delo

Opis: Odvetništvo je kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, ki jo ureja zakon (137. člen Ustave RS). Odvetnik je pravni strokovnjak, ki je pri svojem delu samostojen in neodvisen in dejavnost opravlja kot svoboden poklic ter je za svoje delo tudi odgovoren stranki. Odvetništvo je častivreden poklic, katerega nastanek sega v daljno zgodovino. Poklic odvetnika zasledimo že v antiki, o organiziranem odvetništvu pa začnemo govoriti leta 1868, ko je bil na območju današnje Slovenije sprejet Odvetniški red. Sicer je pred tem odvetništvo že urejal Provizorični odvetniški red iz leta 1849. Odvetništvo se je vse do danes neprestano razvijalo, ugled odvetnikov pa je rasel in kot takšnega poklic odvetnika poznamo še danes. V dobrih 140 letih, odkar poznamo organizirano odvetništvo, je na območju današnje Slovenije veljalo deset odvetniških zakonov. Odvetniški red je kot prvi urejal odvetništvo na območju naše države in je hkrati bil najodličnejši zakon, kar jih je kadarkoli veljalo pri nas. Danes v Republiki Sloveniji odvetništvo ureja Zakon o odvetništvu (ZOdv), iz leta 1993, spremenjen leta 2001, 2008, 2009 in 2014. S področja odvetništva pa poznamo še druge predpise. Pravne podlage s področja odvetništva najdemo v določilu 137. člena Ustave RS, Kodeksu odvetniške poklicne etike (1994), v novo sprejeti Odvetniški tarifi (2003) ter številnih avtonomnih aktih Odvetniške zbornice Slovenije. Ker je Odvetniški red iz leta 1868 ključen za odvetništvo, menim da bo primerjava s sodobno ureditvijo po Zakonu o odvetništvu (ZOdv), pripomogla k boljšemu razumevanju temeljev, ki so nastali že v daljni preteklosti in brez katerih si poklica odvetnika, kot ga poznamo danes, ne bi mogli niti predstavljati.
Ključne besede: odvetnik, odvetništvo, Odvetniški red, Zakon o odvetništvu, odvetniška zbornica, načelo neodvisnosti
Objavljeno: 13.04.2016; Ogledov: 639; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (471,14 KB)

9.
PROBLEMATIKA ZASTOPANJA NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA
Andreja Raduha, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi z naslovom »Problematika zastopanja na področju duševnega zdravja« je kritično analizirana pravna ureditev zastopanja na področju duševnega zdravja v Republiki Sloveniji. Gre za področje, ki je lahko zaradi nedoslednosti in nedorečenosti pravne ureditve izpostavljeno raznim kršitvam tako s področja človekovih kakor tudi pacientovih pravic. Za potrebe magistrske naloge so bile uporabljene predvsem metoda analize in sinteze, primerjalnopravna metoda ter metoda deskripcije. Preučevanje je bilo usmerjeno tako v relevantno domačo kakor tudi znanstveno in strokovno literaturo s tega področja, relevantne pravne vire ter mednarodno in domačo sodno prakso s tega področja. Temeljni cilj magistrske naloge je bil usmerjen v predstavitev zastopanja oseb, ki imajo težave v duševnem zdravju, ki se je v praksi izkazalo kot področje duševnega zdravja, ki povzroča vsem deležnikom (osebe s težavami na področju duševnega zdravja, svojci teh oseb, odvetniki, socialnovarstveni zavodi, centri za socialno delo, sodišča…) na tem področju mnoge težave. Ugotovljeno je, da je slovenski zakonodajalec sicer sledil aktom na mednarodnem področju in da je besedila le-teh prenesel v slovensko zakonodajo (še posebej Zakon o duševnem zdravju, Zakon o pacientovih pravicah,…), vendar pa s tem niso rešene vse težave, še posebej možnosti večkratnega vodenja postopkov zoper osebo, ki ima težave z duševnim zdravjem. Kljub dokaj novi zakonodaji na področju duševnega zdravja, so se že oblikovale številne sodne prakse, ki pa jih socialnovarstveni zavodi s težavo udejanjajo pri svojem vsakdanjem delu (npr. prezasedenost, agresivni varovanci,…). Analiza pravne ureditve, sodne prakse in sodobnih mednarodnih smernic na tem zadevnem področju je tako pokazala, da bo potrebno spremeniti in dopolniti tako Zakon o duševnem zdravju kakor tudi Zakon o pacientovih pravicah. Oboje z namenom, da se zagotovi ustrezno in sodobno pravno varstvo oseb, ki imajo težave v duševnem zdravju, in spadajo zaradi tega med ranljive skupine prebivalstva. Primerna in kakovostna pravna ureditev področja zastopanja teh oseb bo lahko doprinesla k uresničevanju in spoštovanju človekovih kakor tudi pacientovih pravic.
Ključne besede: zastopanje oseb s težavami v duševnem zdravju, zastopnik, odvetnik, pooblaščenec, zakonodaja na področju duševnega zdravja, zakonodaja na področju zdravstva
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 603; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

10.
VPLIV IZBIRE PRAVNOORGANIZACIJSKE OBLIKE NA OBDAVČITEV ODVETNIKA
Nejc Miložič, 2016, magistrsko delo

Opis: Odvetništvo je kot del pravosodja samostojen poklic. Skladno z zakonom o odvetništvu lahko odvetnik opravlja dejavnost v različnih pravnoorganizacijskih oblikah. V magistrski nalogi sem predstavil pravnoorganizacijske oblike v katerih se lahko izvaja odvetniška dejavnost, hkrati pa sem se osredotočil predvsem na davčni vidik opravljanja odvetniške dejavnosti v posamezni pravnoorganizacijski obliki. Nadalje sem opisal zakonske novosti, ki so iz davčnega vidika aktualne za opravljanje odvetniške dejavnosti. Želja vsakega podjetnika in tudi odvetnika je v maksimiranju zaslužka, zato sem skozi izračune in primerjavo želel najti pravnoorganizacijsko obliko, ki je za odvetnika najugodnejša. Ugodnost izbire pravnoorganizacijske oblike je podvržena večim dejavnikom, zato je določena oblika za odvetnika enkrat ugodnejša, drugič pa manj ugodna.
Ključne besede: odvetnik, davek, dohodnina, pravnoorganizacijska oblika, prihodki, odhodki, davčna osnova, zavezanec
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 644; Prenosov: 263
.pdf Celotno besedilo (794,98 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici