| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
OBDAVČITEV ODVETNIŠTVA V SLOVENIJI
Vera Samardžija, 2009, diplomsko delo

Opis: Odvetništvo združuje elemente pravnih, ekonomskih in organizacijskih znanosti, obenem pa tudi dve nasprotujoči si sistemski vlogi- vlogo v pravosodnem sistemu in vlogo v gospodarskem sistemu. Prav zaradi vloge odvetnika kot gospodarskega subjekta je pomembno poznavanje statusnih in davčnih vidikov odvetništva, ki so predstavljene v diplomski nalogi. Zaradi prednosti, ki jih prinaša poslovanje v odvetniški družbi ter glede na dejstvo, da večino odvetnikov opravlja odvetniško dejavnost kot samostojen poklic sem predstavila možne načine za spremembo poslovanja samostojnih odvetnikov v odvetniške družbe ter te načine spremembe poslovanja analizirala iz davčnega vidika.
Ključne besede: odvetništvo, statusno in davčno pravni vidiki opravljanja odvetniške dejavnosti, sprememba poslovanja odvetnika posameznika v odvetniško družbo
Objavljeno: 17.12.2009; Ogledov: 1747; Prenosov: 297
.pdf Celotno besedilo (370,56 KB)

2.
3.
Poslovno komuniciranje v odvetništvu
Mojca Rems, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Pri vsakodnevnem stiku z ljudmi, tako v poslovnem kot tudi v bolj sproščenem okolju, je zunanji videz ena izmed najbolj opaženih dimenzij komunikacije posameznika, na podlagi katere si ljudje pogosto v veliki meri izoblikujejo mnenje o nas. S pomočjo urejenega zunanjega videza in ustreznih komunikacijskih veščin lahko posameznik naredi na sogovornika pozitiven prvi vtis, zato predvidevamo, da ustrezna uporaba poslovne komunikacije posamezniku prinaša poslovno prednost tudi na področju odvetništva. Učinkovita osebna podoba pa lahko služi kot močno orodje osebnega marketinga in odvetniku predstavlja prednost pred konkurenco. Po naših predvidevanjih so odvetniki, ki imajo urejen zunanji videz in pravilno uporabljajo komunikacijske veščine, po mnenju njihovih strank tudi bolj uspešni in uživajo večji ugled. Stranka, ki ima o odvetniku dobro mnenje, pa bo z večjo verjetnostjo le-tega tudi izbrala za sklenitev mandatnega razmerja. Namen diplomskega dela je bilo tako določiti, kakšna je jakost stopnje povezanosti med uspešnostjo odvetnika in njegovim zunanjim videzom, njegovimi komunikacijskimi veščinami, prvim vtisom, ki ga naredi na stranko, priporočilom znancev ter ugledom odvetnika. V teoretičnem delu smo raziskali in predstavili poslovno komunikacijo s poudarkom na področju odvetništva, v praktičnem delu pa smo z metodo anketiranja ugotovili, kakšno je mnenje strank o odvetnikih, ki so jih zastopali. Anketiranci oz. stranke so na podlagi subjektivnega mnenja ocenjevali zunanji videz, komunikacijske veščine, uspešnost, ugled, itd. odvetnikov, ki so jih zastopali. Podatke pridobljene z anketo smo statistično obdelali in z metodo Pearsonovega koeficienta korelacije določili stopnjo povezanosti med preučevanimi spremenljivkami. Naša raziskava je pokazala, da obstaja povezanost med uspešnostjo odvetnika in njegovim zunanjim videzom ter tudi njegovimi komunikacijskimi veščinami. Stranka torej odvetnika, ki je urejen in ima primeren nastop, smatra za bolj uspešnega. Odvetnik, ki upošteva pravila dobre poslovne komunikacije, bo tako prepričal večje število strank v sklenitev mandatnega razmerja z njim. Hkrati smo ugotovili, da je kar 90,4% anketiranih o odvetniku prejelo priporočilo od znancev. Vendar smo prišli do zaključka, da obstaja večja povezanost med uspešnostjo odvetnika in priporočili, ki bi jih stranke podale svojim znancem, kot priporočili, ki so jih prejele same. To nakazuje na to, da si vsaka stranka izoblikuje svoje mnenje o odvetniku, še večji pomen pa tako pridobi prvi vtis, ki ga odvetnik naredi na stranko. In sicer lahko s pomočjo efekta domin z učinkovitim nastopom poleg vseh obstoječih strank vsaj delno prepriča tudi potencialne stranke. Da bo pri tem uspešen, pa je potrebna ustrezna osebna podoba, kombinacija urejenega zunanjega videza in ustreznih komunikacijskih veščin, ki odvetniku predstavlja pomembno marketinško orodje.
Ključne besede: poslovno komuniciranje, odvetništvo, uspešnost odvetnika, zunanji videz, komunikacijske veščine
Objavljeno: 27.05.2016; Ogledov: 1081; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

4.
PRIMERJAVA SLOVENSKEGA ZAKONA O ODVETNIŠTVU S HRVAŠKIM ZAKONOM S POUDARKOM NA ODVETNIKOVI UPRAVIČENOSTI ZA DOSTOP DO RAZLIČNIH PODATKOV (10. ČLEN)
Renato Korošec, 2011, diplomsko delo

Opis: Odvetništvo je po Ustavi RS kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, ki jo ureja zakon. Gre torej za ustavno kategorijo, ki ima poseben pomen za pravno varnost in za spoštovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin v Republiki Sloveniji. Opravljajo ga odvetniki kot svoboden poklic, ki pridobijo to pravico z vpisom v imenik odvetnikov po izpolnitvi pogojev določenih z zakonom. Novost, ki jo je prinesla zakonska ureditev po osamosvojitvi Slovenije je, da odvetnik sam prosto izbira ali bo nekoga zastopal ali pa bo stranki, ki se je nanj obrnila, odrekel pravno pomoč, vendar Kodeks odvetniške poklicne etike, ki so ga sprejeli odvetniki sami na skupščini Odvetniške zbornice Slovenije leta 1994 in so ga sedaj dvakrat dopolnili, pa določa naj odvetnik brez tehtnega razloga pravne pomoči stranki ne odreče. Stanovska organizacija odvetnikov v Republiki Slovenije je tako Odvetniška zbornica Slovenije, ki deluje po načinu samoupravljanja, in ima pristojnosti pri sprejemu in dopolnitvi statuta same organizacije, pri določitvi odvetniške tarife po predhodnem soglasju ministra pristojnega za pravosodje, pri vpisu v imenik odvetnikov, v imenik tujih odvetnikov, pri vpisu v imenik odvetniških kandidatov kakor tudi vpisuje v poseben imenik odvetniške pripravnike, izvede tudi disciplinski postopek proti odvetniku ali drugim prej naštetim osebam, ki se vpisujejo v imenike pri Odvetniški zbornici Slovenije in ima na razpolago različne ukrepe kot je opomin, ukor, denarna kazen in celo izrek prepovedi opravljanja odvetništva ali prakse, ki jo lahko izreče odvetniškemu pripravniku. Skladno s takim ustavnim položajem zakon o odvetništvu določa pravice in dolžnosti odvetnikov pri opravljanju njihovega poklica. Pri tem določa posebna pooblastila odvetnikov pri pridobivanju podatkov, posebej tudi osebnih podatkov. Glede na ustavni položaj in zakonska pooblastila gre šteti, da je zakon o odvetništvu v razmerju do drugih specialni predpis o pooblastilih odvetnikov za pridobivanje osebnih podatkov. Za odvetnike to pravno področje na načelni ravni in s splošno veljavnostjo ureja drugače, kakor velja za druge uporabnike podatkov. Navedeno izhodišče je pomembno, ker različni državni organi v zadnjem obdobju glede pridobivanja osebnih podatkov posredujejo nepravilna, neusklajena, celo protislovna mnenja. Taki primeri kažejo na prevladujoč birokratski odnos, s katerim si državna oblast prilašča monopol nad osebnimi podatki in odreka njihovo posredovanje odvetnikom tudi v primerih, ko imajo za to zakonsko podlago in ustrezna procesna pooblastila. Ravno iz tega razloga je Odvetniška zbornica Slovenije skupaj z Državnim svetom pred pristojnim odborom Državnega zbora zahtevala obvezno razlago 10. člena zakona o odvetništvu, ki ureja to problematiko. Do sedaj je odbor Državnega zbora vedno to zavrnil z ugotovitvijo, da zahteva ni dovolj specifično postavljena in pojasnjena. Tak način obnašanja zakonadajalca pa ima seveda tudi vpliv in učinek, ko odvetnik zahteva osebne podatke v posameznem primeru, na tiste subjekte, ki bi morali posredovati zahtevane podatke. Zato odvetniku, ki mu ni bila odobrena zahteva, preostaneta za uveljavitev svojih pravic dve poti. Prva je, da zahteva ukrepanje inšpektorja za varstvo osebnih podatkov pri Ministrstvu za pravosodje RS po določbah 30. do 32. člena zakona o varstvu osebnih podatkov, ali pa zahteva sodno varstvo v upravnem sporu po določbi 157. člena Ustave RS in po določbah zakona o upravnem sporu.
Ključne besede: odvetnik, odvetništvo, Odvetniška zbornica Slovenije, osebni podatki, pravica, pravica do pridobivanja osebnih podtkov, varovanje osebnih podatkov
Objavljeno: 30.05.2011; Ogledov: 1883; Prenosov: 334
.pdf Celotno besedilo (396,66 KB)

5.
ODGOVORNOST ODVETNIKA
Matej Pečenko, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga predstavlja področje odvetništva in opredelitve odvetnikov in njihovega dela. Ker so za ugled odvetništva pomembna predvsem določena ravnanja odvetnika, predstavlja, kako so le-ta urejena. Zajema predvsem pravno ureditev odvetništva in odvetnika, s poudarkom na ureditvi njihovih dolžnosti, načel ter predvsem kršitev, sankcioniranja kršitev in odvetnikovo odškodninsko odgovornost do drugih. Opisuje tudi urejenost postopanja proti odvetnikom (tako na teoretičnem kot praktičnem področju). Med drugim opisuje tudi ureditve odvetništva glede na odgovornost odvetnika v drugih državah. Bistveno pa je, da predstavlja zaris pravic in omogoča ozaveščanje glede pravic, ki jih imajo oškodovane stranke odvetnikov.
Ključne besede: odvetnik, odvetništvo, odškodninska odgovornost, disciplinska odgovornost in zavarovanje odvetnika.
Objavljeno: 06.02.2014; Ogledov: 961; Prenosov: 325
.pdf Celotno besedilo (3,36 MB)

6.
ZGODOVINA ODVETNIŠKEGA POKLICA
Janja Kolar, 2015, diplomsko delo

Opis: Odvetništvo je kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, ki jo ureja zakon (137. člen Ustave RS). Odvetnik je pravni strokovnjak, ki je pri svojem delu samostojen in neodvisen in dejavnost opravlja kot svoboden poklic ter je za svoje delo tudi odgovoren stranki. Odvetništvo je častivreden poklic, katerega nastanek sega v daljno zgodovino. Poklic odvetnika zasledimo že v antiki, o organiziranem odvetništvu pa začnemo govoriti leta 1868, ko je bil na območju današnje Slovenije sprejet Odvetniški red. Sicer je pred tem odvetništvo že urejal Provizorični odvetniški red iz leta 1849. Odvetništvo se je vse do danes neprestano razvijalo, ugled odvetnikov pa je rasel in kot takšnega poklic odvetnika poznamo še danes. V dobrih 140 letih, odkar poznamo organizirano odvetništvo, je na območju današnje Slovenije veljalo deset odvetniških zakonov. Odvetniški red je kot prvi urejal odvetništvo na območju naše države in je hkrati bil najodličnejši zakon, kar jih je kadarkoli veljalo pri nas. Danes v Republiki Sloveniji odvetništvo ureja Zakon o odvetništvu (ZOdv), iz leta 1993, spremenjen leta 2001, 2008, 2009 in 2014. S področja odvetništva pa poznamo še druge predpise. Pravne podlage s področja odvetništva najdemo v določilu 137. člena Ustave RS, Kodeksu odvetniške poklicne etike (1994), v novo sprejeti Odvetniški tarifi (2003) ter številnih avtonomnih aktih Odvetniške zbornice Slovenije. Ker je Odvetniški red iz leta 1868 ključen za odvetništvo, menim da bo primerjava s sodobno ureditvijo po Zakonu o odvetništvu (ZOdv), pripomogla k boljšemu razumevanju temeljev, ki so nastali že v daljni preteklosti in brez katerih si poklica odvetnika, kot ga poznamo danes, ne bi mogli niti predstavljati.
Ključne besede: odvetnik, odvetništvo, Odvetniški red, Zakon o odvetništvu, odvetniška zbornica, načelo neodvisnosti
Objavljeno: 13.04.2016; Ogledov: 610; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (471,14 KB)

7.
ZASTOPANJE V JAVNEM SEKTORJU
Ana Skobir, 2016, magistrsko delo

Opis: K odločitvi, da sem za temo magistrske naloge izbrala »zastopanje v javnem sektorju«, me je vodilo delo v javnem sektorju, kjer stranke uveljavljajo svoje pravice in pravne koristi same ali preko zastopnikov in ugotovitev, da stranke velikokrat niso poučene, da jih v postopkih pred upravnimi in državnimi organi lahko zastopajo tudi druge osebe, ki niso odvetniki. Še bolj aktualna pa je tema zastopanja organov javnega sektorja navzven to je države in njenih organov, ki jih po Zakonu o državnem pravobranilstvu zastopa državno pravobranilstvo. Ta zakon je ravno sedaj v fazi reforme in naj bi se po novem imenoval Zakon o državnem odvetništvu. Sprememba bi šla predvsem v smeri, da se bolj učinkovito, strokovno in uspešno rešujejo tožbe proti državi, predvsem bi bila okrepljena svetovalna funkcija ter iskanje rešitev za sporna razmerja po mirni poti pred uvedbo sodnih postopkov.
Ključne besede: zastopnik, javni sektor, državno pravobranilstvo, odvetništvo, stranka
Objavljeno: 06.03.2017; Ogledov: 406; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (926,76 KB)

8.
ODVETNIK PO LETU 1850 V SLOVENSKEM PRAVNEM PROSTORU
Tanja Belina, 2016, diplomsko delo

Opis: V svoji diplomski nalogi sem predstavila razvoj odvetništva na Slovenskem po letu 1850. Zaradi boljšega in celostnega vpogleda bralca sem uvodoma opisala še zametke in razvoj do tega leta. V prvem delu sem se osredotočila na začetek razvoja, tj. od antične dobe, urejenosti v habsburški monarhiji, do sprejema pomembnega predpisa za odvetništvo leta 1868 – Odvetniški sodni red. Na Slovenskem Odvetniški sodni red pomeni pomembno prelomnico, saj predstavlja začetek organiziranega delovanja odvetništva. Kot »žrtev« oblastnih predpisov o podeljevanju advokature lahko izpostavim dr. Franceta Prešerna, kar sem povzela v posebej njemu namenjenem poglavju. Od reda dalje so se zakoni na tem področju spreminjali in dopolnjevali. V Sloveniji trenutno velja Zakon o odvetništvu iz leta 1993, z nadaljnjimi spremembami. Zadnja takšna sprememba je bila 30. 6. 2016. Ker vsakokratna družbeno-politična klima odločilno vpliva na predpise in odseva smernice oblasti, sem za obdobje med in po svetovnima vojnama na kratko povzela in opisala zakone, saj so pomembno vplivali na stopnje razvoja odvetništva vse do današnje stopnje. Prav tako je za odvetnika pomembno, da se vseskozi izobražuje, pozna osnove komuniciranja in nastopanja ter da s svojim vedenjem in ravnanjem ne škoduje ugledu odvetništva. Njegovo celostno podobo zaokrožuje tudi njegova retorika, pravila o posredovanju dovoljenih informacij o primerih in način oblačenja, kar sem predstavila v drugem delu te naloge. Odvetnik ni ločen od ostalega družbenega življenja, ampak je še kako vpet v človekovo življenje. Vsled tega so nekateri v pravu izobraženi pesniki in pisatelji na podlagi pravne prakse dobili dober vir za svoja literarna dela. Pomembno osebnost v advokaturi je predstavljala dr. Ljuba Prenner, ki je bila odvetnica in pisateljica. Njo in nekaj nam bolj poznanih in vidnejših literatov sem predstavila v zadnjem delu te naloge.
Ključne besede: odvetništvo, habsburška monarhija, Odvetniški sodni red, prva svetovna vojna, druga svetovna vojna, Zakon o odvetništvu
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 538; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

9.
Uporaba Dunajske konvencije (CISG) na slovenskih sodiščih in v odvetniški praksi
Ana Teršek, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Dunajska konvencija (CISG) vsebuje enotna pravila za razmerja iz mednarodne prodaje blaga. Sprejele so jo skoraj vse države, s katerimi Slovenija intenzivno trguje, zato preseneča dejstvo, da medtem ko je po svetu objavljenih približno 2500 sodnih odločitev in arbitražnih odločb, ki se nanjo nanašajo, Slovenija premore le peščico takšnih odločitev. Ugotovimo lahko, da je Dunajska konvencija med sodniki in tudi odvetniki, kljub dejstvu, da je v veljavo vstopila že leta 1988, še vedno slabo poznana ter zato tudi redko uporabljena, kadar pa se jo uporabi, pa se sodiščem nemalokrat pripeti, da jo napačno uporabijo, kar lahko ponovno pripišemo njenemu slabemu poznavanju.
Ključne besede: Dunajska konvencija, CISG, mednarodna prodaja blaga, slovenska sodna praksa, odločbe sodišča, odvetništvo
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 176; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (466,00 KB)

10.
Postulacijska sposobnost v pravdnem postopku
Zala Sirše, 2018, diplomsko delo

Opis: Civilni pravdni postopek je postopek, kjer sta v ospredju stranki, tožnik in toženec. Stranka je tisti, ki zahteva od sodišča pravno varstvo določene vsebine ter tisti, proti kateremu tožnik zahteva pravno varstvo. Za potek postopka zakon zahteva, da ima stranka izpolnjene pogoje za sposobnost biti stranka, pravdno sposobnost in postulacijsko sposobnost. Postulacijska sposobnost je sposobnost dati procesnim dejanjem pravno relevantno obliko. Gre za predpostavko opravljanja procesnih dejanj, ki jo sodišče upošteva po uradni dolžnosti. Če postulacijska sposobnost ni podana, gre za absolutno bistveno kršitev postopka. Zakon o pravdnem postopku v 86. členu določa, da smejo stranke opravljati pravdna dejanja osebno ali po pooblaščencu. V postopkih pred prvostopenjskem sodiščem lahko stranke opravljajo procesna dejanja same ali po pooblaščencu. Uveljavljen je t.i. sistem popolne postulacijske sposobnosti. Če ima stranka pooblaščenca, lahko sodišče v posebnih primerih zahteva od nje, da se sama izjavi o določenih dejstvih, ki jih je potrebno ugotoviti v pravdi. To pomeni, da ima pred sodiščem na prvi stopnji vsaka stranka postulacijsko sposobnost, drugače pa je v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Izjemoma lahko opravlja procesna dejanja sama, če ima opravljen pravniški državni izpit ali če ga ima opravljenega njen zakoniti zastopnik. V Sloveniji je tako uveljavljeno obvezno zastopanje po odvetnikih. Takšno ureditev imamo predvsem zaradi javnega interesa, prav tako pa je obvezno zastopanje po odvetnikih v korist strank samih. Pripomore k manjši obremenjenosti sodišč in k hitrejšem reševanjem sporov, hkrati pa pomaga strankam pri uspešnem uveljavljanju njihovih interesov, ker v večini primerov stranke same niso dovolj vešče prava. Vloge sestavljene s strani odvetnikov so preglednejše, procesno gradivo jasneje opredeljeno, kar pripomore k hitrejšim postopkom in boljši kakovosti sojenja. Na takšen način se prepreči tudi, da so vložene očitno neutemeljene tožbe in tako ne obremenjujejo že preobremenjenih sodišč.
Ključne besede: civilni pravdni postopek, postulacijska sposobnost, sposobnost biti stranka, pravdna sposobnost, obvezno zastopanje po odvetniku, izredna pravna sredstva, odvetništvo, pravniški državni izpit, sodna praksa
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 591; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (244,77 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici