| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
OPTIMIZACIJA CENTRIFUGALNE DEHIDRACIJE AEROBNO STABILIZIRANEGA BLATA BIOLOŠKIH ČISTILNIH NAPRAV
Aleksander Mlakar, 2009, diplomsko delo

Opis: Osnovni namen raziskovanja je teoretično opredeliti sistem čiščenja s problematiko odpadnega blata in dejavnikov, ki vplivajo na učinkovito izvajanje čiščenja komunalne in odpadne vode na Čistilni napravi Celje. Med procesom čiščenja na komunalnih čistilnih napravah kot končni produkt čiščenja nastane blato. Blato je treba zbirati, stabilizirati, zgoščati in nato na primeren način odstranjevati. Diplomsko delo temelji na konkretnem primeru analiziranja obdelave aerobno stabiliziranega blata, ki zajema procese stabilizacije, predzgoščanja in dehidracije. Praktični primer preučuje uporabo polimera in naprav za odstranjevanje vode iz odvečnega aktivnega blata. Optimizacija sistema za dehidracijo je po analizi stroškov in nastavitvi delovnih parametrov centrifuge in postaje za pripravo ter mešanje polimera, zagotovila boljše ekonomske in okoljske rezultate.
Ključne besede: centrifuga, obdelava blata, zgoščanje blata, dehidriranje blata, odstranjevanje vode iz blata, postopek z aktivnim blatom, odvečno aktivno blato, polimer, suspendirane snovi, komunalna čistilna naprava
Objavljeno: 09.12.2009; Ogledov: 3052; Prenosov: 349
.pdf Celotno besedilo (8,51 MB)

2.
Možnosti uporabe komunalnega blata na kmetijskih površinah občine Slovenj Gradec
Maja Keršbaumer, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Čistilne naprave so temeljne naprave za čiščenje odplak, odplake se nato vračajo nazaj v okolje. Z uporabo napredne tehnologije je sedaj mogoče, da se odplake ponovno uporabijo. Vendar je ravnanje z odpadnim blatom iz komunalnih čistilnih naprav v Sloveniji zelo različno in običajno neustrezno. V nalogi smo se osredotočili na možnosti uporabe odvečnega blata na kmetijskih površinah v občini Slovenj Gradec. Že nekaj časa je znano, da se lahko blato iz komunalnih čistilnih naprav uporablja v kmetijstvu, saj blato vsebuje pomembna hranila za rastline, zlasti dušik in fosfor. Zato smo si predpostavili potencialna območja za nanos odvečnega blata in to so: njive z žiti, površine njiv s krmnimi rastlinami, pašniki in travniki ter minimalna količina površin za nanos odvečnega blata. Iz vseh pridobljenih analiz smo ugotovili, da ima blato iz čistilne naprave Slovenj Gradec status nenevarnih odpadkov. Velikost potencialnih površin uporabe odvečnega blata iz čistilne naprave Slovenj Gradec znaša 5047,19 hektarjev, od tega je 68,19 hektarjev primernih za nanos odvečnega blata čez vse leto oz. v obdobju gnojenja. Na ostalih 4979 hektarjev je nanos odvečnega blata dovoljen le po zadnji košnji ali paši oz. v jeseni.
Ključne besede: odvečno blato, GIS, komunalne čistilne naprave.
Objavljeno: 28.09.2015; Ogledov: 520; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

3.
Projektiranje manjše naprave za pripravo vode - proces sedimentacije
Stojan Razbornik, 2016, diplomsko delo

Opis: Sedimentacija z uporabo kemične koagulacije in flokulacije služi zmanjševanju povečane motnosti v surovi vodi za potrebe priprave pitne vode. V ta namen obstaja več različnih izvedb sedimentacij, ki so odvisne od suspendiranih delcev, ki se nahajajo v surovi vodi. Namen projektiranja sedimentacije je bil določiti glede na vhodne parametre in zahteve Ustrezno tehnično rešitev, ki bo zagotavljala optimalno sedimentacijo. Določiti velikost bazenov za Koagulacijo, Flokulacijo, Sedimentacijo z upoštevanjem zahtevane kapacitet in upoštevanjem zadrževalnih časov. Rezultati projektiranja se morajo kazati v visoki učinkovitosti procesa, kjer je potrebno zagotoviti motnost pod 1 NTU z omejenimi obratovalnimi in vzdrževalnimi stroški.
Ključne besede: Sedimentacija, koagulacija, flokulacija, motnost, odvečno blato, lamelni separator, surova voda, pitna voda
Objavljeno: 28.09.2016; Ogledov: 598; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (3,40 MB)

4.
PREGLED RAVNANJA Z ODVEČNIM BLATOM, PESKI IN MAŠČOBAMI IZ BČN
Ksenija Gabrovec, 2016, diplomsko delo

Opis: Odvečno blato, ki nastaja pri procesu čiščenja odpadnih voda, predstavlja snovni in energetski potencial. Tematika diplomskega dela je izbrana z namenom prepoznati kakšno je nadaljnje ravnanje z odvečnim blatom iz bioloških čistilnih naprav (BČN) v Sloveniji, ter predstaviti nekatere možnosti ravnanja, ki jih ponuja slovensko tržišče. V diplomskem delu so opisane osnove odpadnih voda in osnove obdelave odvečnega blata. Opisane so nekatere možnosti končne obdelave, predelave in uporabe odvečnega blata. V nadaljevanju so opisani trije primeri nadaljnjega ravnanja z odvečnim blatom v posameznih podjetjih. Končni del diplomskega dela predstavlja kratka raziskava ravnanja z odvečnim blatom, mulji, peski in maščobami.
Ključne besede: odpadne vode, biološka čistilna naprava, produkti čiščenja odpadnih voda, odvečno blato
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 597; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (4,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici