SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 36
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
ODVAJANJA NA KOLOBARJIH IN OPERATORSKIH ALGEBRAH
Nejc Širovnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V prvem delu diplomske naloge se seznanimo s strukturama prakolobar in polprakolobar. Na kolobarju vpeljemo pojme odvajanje, jordansko odvajanje ter jordansko trojno odvajanje. I. N. Herstein je leta 1957 dokazal, da je na prakolobarju brez elementov reda dva vsako jordansko odvajanje tudi odvajanje. V diplomski nalogi je predstavljen alternativni dokaz tega izreka, ki sta ga leta 1988 objavila M. Brešar in J. Vukman. J. Cusack je leta 1975 Hersteinov izrek posplošil na polprakolobarje brez elementov reda dva. V diplomskem delu je predstavljen dokaz tega izreka, ki ga je leta 1988 objavil M. Brešar. M. Brešar je leta 1989 dokazal, da je vsako jordansko trojno odvajanje na polprakolobarju brez elementov reda dva tudi odvajanje. V diplomski nalogi najdemo dokaz tega izreka s krepkejšimi predpostavkami. Predstavljena sta tudi nova rezultata, ki spominjata na prej omenjen Brešarjev rezultat. Drugi del diplomske naloge sega na področje funkcionalne analize. Osnova je rezultat P. R. Chernoffa, ki govori o linearnih odvajanjih na standardnih operatorskih algebrah realnega ali kompleksnega Banachovega prostora. Predstavljene so tudi različne posplošitve tega rezultata.
Ključne besede: kolobar, prakolobar, polprakolobar, operatorska algebra, odvajanje, jordansko odvajanje, jordansko trojno odvajanje.
Objavljeno: 11.11.2010; Ogledov: 1558; Prenosov: 89
.pdf Polno besedilo (508,46 KB)

4.
JORDANSKA ODVAJANJA IN JORDANSKI IZOMORFIZMI NA TRIKOTNIH ALGEBRAH
Igor Cizerl, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so na trikotnih algebrah obravnavana jordanska odvajanja in jordanski izomorfizmi. Trikotna algebra A je algebra, ki je izomorfna algebri oblike A M B kjer sta A in B enotski algebri in M enotski (A; B)-bimodul. Osnovna primera trikotnih algeber sta algebra zgornje trikotnih matrik T_n(C) in gnezdna algebra T(N). Linearni preslikavi d iz algebre A v A-bimodul M pravimo jordansko odvajanje, če velja d (xy + yx) = d(x)y + xd(y) + d(y)x + yd(x) za vse x; y iz A. Jordanski homomorfiem iz algebre A v algebro B je linearna preslikava ', za katero velja ' (xy + yx) = ' (x) ' (y) + ' (y) ' (x) za vse x; y iz A. Za vsako odvajanje velja, da je tudi jordansko odvajanje. Pogoji, kadar velja tudi obrat, so predstavljeni v poglavju o jordanskih odvajanjih na trikotnih algebrah. Pokazano je, da je vsako jordansko odvajanje iz trikotne algebre A = Tri(A;M;B) vase odvajanje. V zadnjem poglavju so podani pogoji, ki morajo veljati, da sta algebra zgornje trikotnih matrik T_n(C) in gnezdna algebra T(N) nerazcepni. Trikotna algebra A = Tri(A;M;B) je nerazcepna, če modula M ni mogoče zapisati kot direktno vsoto dveh netrivialnih podmodulov. Na koncu diplomskega dela je dokazano, da je ob ustreznih predpostavkah vsak jordanski izomorfiem iz trikotne algebre A v neko drugo algebro izomofizem ali antiizomorfizem.
Ključne besede: trikotna algebra, trikotna matrična algebra, gnezdna algebra, odvajanje, jordansko odvajanje, jordanski izomorfizem.
Objavljeno: 10.11.2010; Ogledov: 1632; Prenosov: 71
.pdf Polno besedilo (258,65 KB)

5.
Modeliranje kriterijev za postavitev rastlinskih čistilnih naprav v različne pokrajinske tipe Republike Slovenije
Darja Kukovičič, 2011, magistrsko delo

Opis: Obremenjevanje vodnih virov Slovenije je pereč pokrajinsko degradacijski proces in pokrajinska rezultanta zelo različnih samočistilnih sposobnosti slovenskih pokrajin in vodnih virov ter količin in sestave odpadnih voda. Poznavanje ranljivosti pokrajinskih tipov Slovenije je osnova ekosistemskih presoj posegov v različno občutljivih območjih. Na podeželju in v večini razpršenih naselij v Sloveniji še vedno ni urejeno javno kanalizacijsko omrežje. Z umestitvijo rastlinskih čistilnih naprav (RČN), ki posnemajo samočistilno sposobnost močvirskih sistemov s fizikalnimi in biokemijskimi procesi, je možna rešitev odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda. RČN odlikujejo številne prednosti pred ostalimi sistemi, tako z biološkega, ekološkega in finančnega vidika. Na podlagi izbranih kriterijev postavitve RČN v posamezne pokrajinske tipe Slovenije je možno določiti prioritete njihove izgradnje do rokov, ki so zakonsko določeni za sistemsko rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih voda v Sloveniji.
Ključne besede: pokrajinski tipi, komunalne odpadne vode, obremenjevanje površinskih voda, čistilne naprave, rastlinske čistilne naprave (RČN), odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda.
Objavljeno: 29.08.2011; Ogledov: 1561; Prenosov: 150
.pdf Polno besedilo (2,90 MB)

6.
LINEARNE PRESLIKAVE PROSTORA NESKONČNOKRAT ODVEDLJIVIH REALNIH FUNKCIJ
Lidija Žugič Vranešević, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh poglavij. V prvem poglavju predstavimo osnovne pojme in njihove definicije. Podrobneje se spomnimo linearne preslikave; matrike, prirejene linearni preslikavi; prehoda na novi bazi in podobnosti matrik. Navedemo definicije, dokaze, izreke in za bolje razumevanje si pomagamo tudi z zgledi. V drugem osrednjem poglavju si ogledamo primere prostorov neskončnokrat odvedljivih realnih funkcij. V razdelku Trigonometrični polinomi in nekateri trigonometrični integrali se ukvarjamo z integriranjem potenc funkcije cos. V linearni algebri se ta problem prevede na problem zamenjave baz. Potem se lotimo integriranja sodih potenc funkcije cos in tudi pri integriranju sode potence funkcije cos si pomagamo s spremembo baze ter prehodnimi matrikami. Nato se ustavimo še pri integriranju potenc funkcije sin. Sledi integriranje nekaterih drugih transcendentnih funkcij, na primerih pa pokažemo, da lahko z uporabo matrik tudi nadomestimo integriranje po delih. Proti koncu pogledamo še reševanje linearnih diferencialnih enačb s konstantnimi koeficienti, kjer uporabimo v prejšnjih razdelkih predelano snov in problem prevedemo na matrike in matrične enačbe.
Ključne besede: trigonometrični polinom, integriranje, odvajanje, matrika, funkciji cos in sin, diferencialna enačba
Objavljeno: 21.12.2011; Ogledov: 1442; Prenosov: 86
.pdf Polno besedilo (803,78 KB)

7.
Posebne funkcionalne enačbe na prakolobarjih
Nina Peršin, 2013, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji so obravnavane funkcionalne enačbe, ki so v zvezi z odvajanji, centralizatorji in sorodnimi preslikavami na prakolobarjih. Med slovenskimi matematiki se je s tem področjem matematike v osemdesetih letih prejšnjega stoletja začel prvi ukvarjati J. Vukman, sledili so M. Brešar, B. Zalar, B. Hvala in v novejšem času M. Fošner, D. Benkovič, D. Eremita, I. Kosi-Ulbl in A. Fošner. Osnovno sredstvo pri reševanju tovrstnih funkcionalnih enačb je uporaba teorije funkcijskih identitet. Nekoliko natančneje pojasnimo omenjene pojme. Aditivna preslikava D, ki slika poljuben kolobar R vase, je odvajanje, če velja D(xy) = D(x)y + xD(y) za vsak par x, y iz R in je jordansko odvajanje, če velja D(x^2)=D(x)x +xD(x). Očitno je, da je vsako odvajanje tudi jordansko odvajanje, obratno pa v splošnem ne velja. I. N. Herstein je leta 1957 dokazal, da je vsako jordansko odvajanje na prakolobarju s karakteristiko različno od dva, odvajanje. V doktorski disertaciji se najprej osredotočimo na funkcionalne enačbe, ki so v zvezi z odvajanji. Obravnavali smo funkcionalni enačbi D(x^3=D(x^2)x + x^2D(x) in D(x^3=D(x)x^2+ xD(x^2),kjer je D aditivna preslikava, ki slika prakolobar s primernimi omejitvami glede karakteristike vase. Dokazali smo, da je D odvajanje. Nadalje poiščemo tudi rešitev funkcionalne enačbe 2D(x^(m+n+1))=(m+n+1)(x^mD(x)x^n+x^nD(x)x^m), kjer sta m in n fiksni naravni števili in D neničelna aditivna preslikava, ki slika prakolobar s primernimi omejitvami glede karakteristike vase. Dokažemo, da je D odvajanje in R komutativen kolobar. V tretjem poglavju so obravnavane funkcionalne enačbe, ki so v zvezi s centralizatorji. Aditivna preslikava T, ki slika poljuben kolobar R vase, je levi (desni) centralizator, če je T(xy)=T(x)y (T(xy)=xT(y)) za vsak par x, y iz R. V prvem podpoglavju tega razdelka je obravnavana funkcionalna enačba 2T(x^(m+n+1))=x^mT(x)x^n +x^nT(x)x^m na prakolobarju s primernimi omejitvami glede karakteristike, kjer sta sta m in n fiksni nenegativni celi števili in m+n je različno od 0. Dokažemo, da je T dvostranski centralizator. Aditivna preslikava T, ki slika poljuben kolobar R vase, je (m,n)-jordanski centralizator, če je (m+n)T(x^2)=mT(x)x+nxT(x) za vsak x iz R, kjer sta m in n fiksni nenegativni celi števili in m+n je različno od 0. Ta pojem je leta 2010 vpeljal J. Vukman ter med drugim tudi dokazal, da vsak (m,n)-jordanski centralizator na poljubnem kolobarju R zadošča pogoju 2(m+n)^2T(xyx) = mnT(x)xy + m(2m + n)T(x)yx -mnT(y)x^2 + 2mnxT(y)x - mnx^2T(y) + n(m + 2n)xyT(x) + mnyxT(x) za vsak par x, y iz R. Če v tej identiteti piŠemo y = x, dobimo naslednjo funkcionalno enačbo 2(m+n)^2T(x3)=m(2m+n)T(x)x^2+2mnxT(x)x+n(m+2n)x^2T(x), ki je obravnavana v zadnjem delu doktorske disertacije na prakolobarju s primernimi omejitvami glede karakteristike, kjer sta m in n fiksni naravni števili. Dokažemo, da je T dvostranski centralizator. V zaključnem poglavju podamo odprta vprašanja o funkcionalnih enačbah, ki so v zvezi s posplošenimi odvajanji in (theta, phi)- odvajanji, kjer sta theta in phi avtomorfzma na kolobarju R.
Ključne besede: aditivna preslikava, desni (levi) centralizator, d-prosta množica, dvostranski centralizator, funkcijska identiteta, jordansko odvajanje, komutirajoča preslikava, (m, n)-jordanski centralizator, odvajanje, polprakolobar, prakolobar, standardna rešitev.
Objavljeno: 05.12.2013; Ogledov: 868; Prenosov: 49
.pdf Polno besedilo (427,66 KB)

8.
Odvajanja in sorodne preslikave na nekaterih strukturah algebre in funkcionalne analize
Nejc Širovnik, 2014, doktorska disertacija

Opis: Disertacija je sestavljena iz štirih delov. V prvem definiramo osnovne pojme, kot so prakolobar, polprakolobar in standardna operatorska algebra ter dokažemo znan rezultat, da je standardna operatorska algebra prakolobar. Nato spoznamo pojme klasični kolobar kvocientov, levi (desni, simetrični) Martindaleov kolobar kvocientov ter razširjen centroid, ki izhajajo iz teorije Martindaleovih kolobarjev kvocientov. Sledi vpeljava preslikav, kot so odvajanje, jordansko odvajanje, jordansko trojno odvajanje, posplošeno odvajanje, levi (desni) centralizator in levi (desni) jordanski centralizator ter predstavitev pomembnih rezultatov v zvezi z njimi. Prvi odmevnejši izrek tega področja sega v leto 1957, ko je Herstein dokazal, da je vsako jordansko odvajanje na prakolobarju brez elementov reda dva odvajanje. Njegov rezultat je leta 1975 na polprakolobarje brez elementov reda dva posplošil Cusack. M. Brešar je leta 1989 dokazal, da je vsako jordansko trojno odvajanje na polprakolobarju brez elementov reda dva odvajanje. Zalar je leta 1991 dokazal, da je vsak levi (desni) jordanski centralizator na polprakolobarju brez elementov reda dva levi (desni) centralizator. Chernoff je leta 1973 karakteriziral vsa linearna odvajanja na standardnih operatorskih algebrah. Na koncu prvega poglavja predstavimo še teorijo funkcijskih identitet (Brešar - Beidar - Chebotarjeva teorija), ki jo uporabimo pri rezultatih na prakolobarjih. V nadaljevanju predstavimo preslikave, ki zadoščajo določenim enakostim na standardnih operatorskih algebrah, prakolobarjih ter polprakolobarjih. V drugem poglavju obravnavamo aditivne preslikave v zvezi z odvajanji in jordanskimi odvajanji. Na standardnih operatorskih algebrah dokažemo vrsto rezultatov, ki motivacijo črpajo iz rezultatov in domnev Vukmana, Eremite in Kosi-Ulblove. S pomočjo teorije funkcijskih identitet na prakolobarjih dokažemo izrek, ki izhaja iz Vukmanove domneve. Sledi obravnava preslikav z določenimi lastnostmi na polprakolobarjih, ki ponekod vsebujejo enoto. Tretje poglavje posvetimo preslikavam, ki so povezane s centralizatorji. Predstavimo motivacijo za obravnavo dveh izrekov na standardnih operatorskih algebrah kompleksnega Hilbertovega prostora. V zadnjem poglavju se lotimo odvajanjem sorodnih preslikav na standardnih operatorskih algebrah, prakolobarjih in polprakolobarjih z enoto. Navdih za študij preslikav te vrste predstavljajo rezultati, ki jih predstavimo v prvem in drugem poglavju ter enakost, ki sta jo leta 2011 objavila M. Fošner in Vukman.
Ključne besede: prakolobar polprakolobar, Banachov prostor, algebra omejenih linearnih operatorjev, standardna operatorska algebra, aditivna preslikava, odvajanje, jordansko odvajanje, jordansko trojno odvajanje, centralizator, involucija, funkcijska identiteta, omejen linearen operator.
Objavljeno: 08.05.2014; Ogledov: 709; Prenosov: 54
.pdf Polno besedilo (539,60 KB)

9.
FINANCIRANJE IN IZVAJANJE JAVNIH STORITEV PO KONCEPTU JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA
Tanja Šepul, 2015, magistrsko delo

Opis: Danes se države v razvoju srečujejo z ogromnimi investicijskimi potrebami in oblikovalci politike s počasno rastjo prihodkov iz davkov in z visokimi davčnimi obremenitvami ter predvsem z omejenim financiranjem, postajajo pozorni na novo obliko financiranja investicij. Glavna ovira pri uveljavljanju avtonomnosti nacionalnih politik so postale proračunske omejitve, zato je v tem kontekstu koncept javno zasebnega partnerstva postal pomemben v večini evropskih držav. Javno-zasebno partnerstvo je v prvi vrsti eden od možnih načinov sodelovanja javnega in zasebnega sektorja, ki zagotavlja vire financiranja, obnovo ali izgradnjo, upravljanje in vzdrževanje predmeta infrastrukture, povezane z zagotavljanjem storitev splošnega gospodarskega pomena tako imenovanih javnih storitev. V okviru javno-zasebnega partnerstva se izvajanje in zagotavljanje javnih storitev, ki jih tradicionalno zagotavlja javni sektor s transparentnimi postopki prenesejo na zasebni sektor. Javno-zasebno partnerstvo je torej način zbiranja sredstev iz zasebnih virov, kar omogoči hitrejše zapolnjevanje infrastrukturnih vrzeli in na ta način izboljšanje izkoristka pri zagotavljanju infrastrukture. Skupni imenovalec sklenitve javno-zasebnega partnerstva je dober strukturni projekt, ki je predpogoj za uspeh pri katerem mora javni partner biti sposoben natančno specificirati rezultate storitev ter prepustiti inovativnost in optimizacijo za njihovo doseganje zasebnemu partnerju. Poleg tega je ena izmed temeljnih prednosti sklenitve javno-zasebnega partnerstva dolgoročnost pogodb, prenos dolgoročnih tveganj na zasebni sektor in možnost projektnega financiranja. Cilji financiranja in izvajanja javnih storitev na način javno-zasebnega partnerstva so predvsem povečanje, spodbujanje in reguliranje zasebnih vlaganj v javno infrastrukturo in druge projekte v javnem interesu. Na ta način razbremenimo javne finance, pravočasno zagotovimo infrastrukturo in sicer brez nepredvidenih podražitev ter v tem sklopu prebivalstvu zagotovimo večjo blaginjo. Izboljša se kvaliteta in obseg storitev, ki so v javnem interesu poleg tega pa se zagotovi večja pravna varnost tako javnemu kot zasebnemu sektorju.
Ključne besede: Javno-zasebno partnerstvo, financiranje, odvajanje in čiščenje komunalnih voda
Objavljeno: 26.10.2015; Ogledov: 329; Prenosov: 59
.pdf Polno besedilo (1,10 MB)

10.
A result concerning derivations in prime rings
Nina Peršin, Maja Fošner, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: A classical result of Herstein asserts that any Jordan derivation on a prime ring of characteristic different from two is a derivation. It is our aim in this paper to prove the following result, which is in the spirit of Herstein's theorem. Let ▫$R$▫ be a prime ring with ▫$text{char}(R) = 0$▫ or ▫$4 < text{char}(R)$▫, and let ▫$D colon R to R$▫ be an additive mapping satisfying either the relation ▫$D(x^3) = D(x^2)x + x^2D(x)$▫ or the relation ▫$D(x^3) = D(x)x^2 + xD(x^2)$▫ for all ▫$x in R$▫. In both cases ▫$D$▫ is a derivation.
Ključne besede: prakolobar, polprakolobar, odvajanje, jordansko odvajanje, jordansko trojno odvajanje, funkcijska identiteta, prime ring, semiprime ring, derivation, Jordan derivation, Jordan triple derivation, functional identity
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 258; Prenosov: 2
URL Polno besedilo (0,00 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici