| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 42
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Okoljski odtis nekaterih poljščin in zelenjadnic v različnih pridelovalnih sistemih
Maja Turinek, 2009, diplomsko delo

Opis: Intenzivno industrijsko kmetijstvo kot drugi največji onesnaževalec okolja je vedno bolj podvržen pritisku javnosti, ki zahteva trajnosten način kmetijske pridelave. Indikatorjev za oceno trajnosti pridelovalnega sistema (PS) kot celote ni. Cilj diplomskega dela je bil zasnova ter ocenitev orodja za vrednotenje trajnosti pridelave poljščin (pšenica, pira in oljne buče) in zelenjadnic (zelje in rdeča pesa) v štirih PS (konvencionalni — KON, integrirani — INT, ekološki — EKO in biološko dinamični — BD), s podatki poljskega poskusa na FKBV v sezoni 2008. Sustainable Process Index ® (SPI) za kmetijstvo preračuna okoljski odtis vseh direktnih in indirektnih porabljenih osnovnih sredstev tekom pridelave v m2. Analiza je pokazala, da so razlike med PS velike, delni rezultati okoljskega odtisa nakazujejo na mesta potrebna izboljšav tekom pridelave. Okojski odtis je bil pri vseh opazovanih kulturnih rastlinah največji v KON (skupno 3.005.108,9 m2) in najmanjši pri kontrolnem (642.906,2 m2), referenčnem PS. Največji okoljski odtis je imela pšenica v KON (792.646,8 m2) in najmanjši oljne buče v kontrolnem (113.334,7 m2) PS. Izračunan indeks okoljske učinkovitosti (okoljski odtis na enoto pridelka — kg) je trend SPI v večini potrdil. SPI je dobro in dostopno orodje za prikaz trajnosti in pomanjkljivosti PS tako za pridelovalce, javnost kot akterje politike.
Ključne besede: okoljski odtis, pridelovalni sistemi, pridelava poljščin, pridelava zelenjadnic, Sustainable Process index ® - SPI
Objavljeno: 20.10.2009; Ogledov: 3277; Prenosov: 405
.pdf Celotno besedilo (431,56 KB)

3.
Metode energetske učinkovitosti v podjetju : diplomsko delo
Lučka Bohorč, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili metode izračuna energetske učinkovitosti, saj prenovljena regulativa Evropske unije Sistema Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) od registriranih podjetij v okoljski izjavi zahteva prikaz energetske učinkovitosti, posnetek stanja in smernice za naprej. Podjetja bodo morala v prihodnosti prikazati svojo okoljsko učinkovitost, kamor sodi tudi izpust emisij toplogrednih plinov. Za začetek se poraja vprašanje o izpustu CO2, saj ga proti ostalim toplogrednim plinom podjetja sprostijo največ. CO2 učinkovitost prikazujemo z različnimi metodami, med katerimi so CO2 odtis po Umanoteri, mednarodni standard na področju preverjanja in meritev toplogrednih plinov (ISO 14064) in model vodenja Sistem upravljanja z energijo (EN 16001). Tako bodo podjetja poleg sledenja zakonodaji, zmanjševala emisije in postala bolj okoljsko učinkovita. Danes so zelo pomembni stroški, ki se pri tem zmanjšujejo, saj podjetja zmanjšujejo porabo in optimizirajo postopke, kjer vidimo veliko prisotnost logistike. Rezultat naloge je prikaz najprimernejše metode za podjetja.
Ključne besede: Sistem Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo, CO2 odtis, ISO 14064, Sistem upravljanja z energijo (EN 16001)
Objavljeno: 04.11.2010; Ogledov: 1584; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (931,91 KB)

4.
BDP IN ALTERNATIVNI KAZALNIKI KOT MERILO TRAJNOSTNEGA RAZVOJA
Rok Mihalič, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Ne samo, da BDP ne upošteva ključnih elementov kakovosti življenja, ampak v veliko primerih celo spodbuja aktivnosti, ki so v nasprotju z dolgoročno blaginjo skupnosti. Pri tem je smiselno omeniti npr. izkoriščanje naravnih virov, ki vodi v propad ekosistemov. Nič nam ne pove o družbeni neenakosti, ki pogosto vodi k socialnim nemirom. Enako velja za vse elemente socialne razčlenitve (ločitve, kazniva dejanja), ki jih obravnava kot ekonomske koristi. Podcenjuje tudi človeški kapital s tem ko zajema samo obseg končnih proizvodov. Potreben je razvoj, ki zadovoljuje potrebe sedanjosti, ne da bi bila ogrožena možnost zadovoljitve potreb prihodnjih generacij. In takšnega razvoja trenutni koncept ne prinaša. Naš planet je že sedaj preobremenjen zaradi potrošnje in onesnaževanja. Edini način, da se to neravnovesje popravi, je institucionalizacija drugih nacionalnih indikatorjev (okoljskih, povezanih z zdravjem itd.), ki bi odražali tisto pravo kompleksnost človekovega napredka. Ni pa pravega konsenza, koliko indikatorjev bi bilo smiselno vključiti in to je vprašanje, s katerim se že leta ubadajo ekonomisti. Obravnavali smo tudi odnos med gospodarsko rastjo in okoljem ter prišli do zaključka, da je kompleksen in večplasten in da ni res, da gospodarska rast vedno povečuje okoljsko škodo, kot tudi ni res, da se sčasoma vedno zmanjša. Kaj se dogaja je odvisno od števila prebivalstva, vzorcev potrošnje in uporabljene tehnologije. Kar je jasno pa je, da so za dosego trajnostnega razvoja potrebne velike tehnološke spremembe, te pa zahtevajo investicije in akumulacijo kapitala. Analizirali smo tudi vpliv tehnologije, pri čemer smo predvidevali različne scenarije s pomočjo IPAT identitete. Tehnologija, pa čeprav povzročitelj in rešitelj hkrati, je lahko ključni dejavnik izboljšanja okolja. Prav ta tretja komponenta identitete, torej tehnologija, predstavlja največje upanje za tranzicijo v trajnostni razvoj, doslej pa je bila videna kot kontinuiran vir onesnaževanja. Nato smo analizirali osem obstoječih alternativnih kazalnikov, ki smo jih ocenjevali skozi SWOT analizo ter jih spoznali skozi študije primerov. Potrebo po novih kazalnikih smo potrdili z javnomnenjsko raziskavo Globescana, ki je pokazala, da tradicionalna mera BDP ne predstavlja dovolj celovite slike napredka države. Uporaba BDP-ja ima svoje prednosti saj pomaga pri makroekonomski politiki, je enostaven, univerzalen, objektiven in uporablja tržno ceno kot vodilni princip. Rast je sicer pomembna, toda ne smemo rasti na način, ki zanemarja osnovna načela trajnostnega razvoja.
Ključne besede: Bruto domači proizvod, trajnostni razvoj, gospodarska rast, alternativni kazalniki, pristno varčevanje, indeks uravnotežene ekonomske blaginje, kazalnik pristnega razvoja, zeleni BDP, indeks človekovega razvoja, okoljski odtis, indeks srečnega planeta, indeks boljšega življenja, IPAT identiteta, EKC hipoteza
Objavljeno: 21.11.2011; Ogledov: 2383; Prenosov: 312
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

5.
BIOMETRIČNE ZAŠČITNE NAPRAVE
Miha Goričanec, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: Zaradi velikega povečanja kriminalnih dejanj (v prvi vrsti terorizem) in nezaupljivosti v ljudi, se je pojavila potreba po sistemu oz. napravi, katera bi omogočala identifikacijo posameznika, ne glede na to kako bi se nam posameznik identificiral, da bi izvedeli njegovo pravo identiteto. Rešitev se je ponudila pri človeku samem, saj ima naše telo veliko lastnosti (prstni odtis, geometrija obraza, geometrija roke, itd.), katere so za vsakega posameznika drugačne in se tako ne ponavljajo (izjeme so lahko dvojčki). Spodaj bomo na kratko prikazali njihovo zgodovino, povedali kako jih delimo ter seveda opredeli katere naprave poznamo in kako delujejo, od zajema pa vse do identifikacije človeka. Teh naprav je v našem okolju vedno več in vedno bolj so dostopna družbi. Z njimi se srečujemo na raznih lokacijah, večinoma v javnih ustanovah, kjer je varnost zelo pomembna.
Ključne besede: biometrija, identifikacija, prstni odtis, zaščitne naprave, struktura obraza, vzorec tipkanja, mrežnica, šarenica, dinamični podpis.
Objavljeno: 07.10.2011; Ogledov: 1359; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

6.
Vpliv umetnih površinskih napak na dinamično trdnost materiala na prehodu temena vara
Vladimir Gliha, 2001, izvirni znanstveni članek

Opis: Dinamično obremenjeni kakovostni soležni zvarni spoji se porušijo zaradi utrujenosti materiala na prehodu temena vara v osnovni material. Pri tem je pomembna tudi prisotnost inicialnih mikro napak. Vzorce materiala TVP smo pripravili na simulatorju termičnega cikla. Iz njih smo izdelali preizkušance z žlebom in umetnimi površinskimi inicialnimi mikronapakami. Na dnu žleba je bila koncentracija napetosti približno takšna kot pri zvarnih spojih. Inicialne mikronapake so bili posamični odtisi in nizi odtisov Vickersove piramide. Pri analizi rezultatov smo upoštevali termične parametre pri varjenju in mehanske lastnosti. Rezultate sme primerjali z dinamičnimi lastnostmi, ko ni vpliva inicialnih mikro napak. Z manjšanjem hitrosti ohlajanja, ki je posledica večjega vnosa toplote pri varjenju, dinamična trdnost materiala z inicialnimi mikronapakami pada, ob tem pa linearno raste s statično trdnostjo.
Ključne besede: varjenje, soležni zvarni spoji, dinamične obremenitve, utrujenost materiala, trdnost, mikro napaka, odtis Vickersove piramide, prehod temena vara, produktivno varjenje
Objavljeno: 01.06.2012; Ogledov: 1495; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (193,49 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Poroskopija
Barbara Hace, Bernarda Škrabar, 2008, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: prstni odtis, prstna sled, papilarne linije, daktiloskopija, pore, poroskopija, forenzične preiskave
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 1136; Prenosov: 96
URL Povezava na celotno besedilo

8.
Nizkoogljična družba v Sloveniji
Simon Petek, 2012, diplomsko delo

Opis: Pojem nizkoogljična družba je v Sloveniji med manj znanimi pojmi. Da bomo postali nizkoogljična družba, bo treba še veliko postoriti, na kar nas opozarjajo tudi strokovnjaki. Glede zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov je bilo na globalnih podnebnih pogajanjih povedano že veliko. Ena prvih svetovnih zavez v zvezi s tem je Kjotski protokol, v katerem so se zavzeli za preprečitev nevarnega poseganja v podnebni sistem. Tako so v diplomskem delu predstavljena globalna podnebna pogajanja, predstavljeno pa je tudi, kako bomo prišli do nizkoogljične družbe. Slovenija ima kot majhna država in polnopravna članica Evropske unije odlične priložnosti in možnosti, da postane nizkoogljična družba, saj imamo veliko naravnih bogastev in obnovljivih energetskih virov. Obnovljivi viri energije, ki jih v Sloveniji lahko izkoriščamo, so sonce, veter, biomasa, energija vodotokov in geotermalna energija. Vsi ti viri so v diplomskem delu tudi predstavljeni. Velik problem med drugim predstavljajo odpadki, ki jih je treba ločevati in v največji možni meri tudi reciklirati. V diplomskem delu je predstavljen primer, kako za to skrbijo v občini Ormož. Slovenija je nadpovprečno gozdnata evropska država, zato je treba bolj izkoristiti les, ki nam je na voljo. V pričujočem delu je predstavljeno tudi varovanje okolja v avtomobilski industriji in vedno bolj popularni, vendar še vedno predragi električni avtomobili. V Sloveniji imamo tudi Center odličnosti nizkoogljičnih tehnologij, katerega namen je ustvarjanje novih tehnologij, ki bodo omogočile prehod Slovenije na nizkoogljično družbo. Pomembno vlogo pri prehodu na nizkoogljično družbo pa ima izobraževanje. Vsak posameznik si lahko izračuna svoj ogljični odtis, tako je tudi na podlagi anket izračunan povprečni ogljični odtis posameznika.
Ključne besede: nizkoogljična družba, podnebna pogajanja, alternativni viri energije, odpadki, gozdovi, ogljični odtis.
Objavljeno: 11.07.2012; Ogledov: 2361; Prenosov: 254
.pdf Celotno besedilo (3,22 MB)

9.
OGLJIČNI ODTIS FINANČNIH USTANOV
Marina Krošel, 2012, diplomsko delo

Opis: Ogljični odtis je v svetu vse bolj razširjen in tudi pri nas že uporabljen izračun, ki ga uporabljajo tako podjetja, organizacije, vladne in javne ustanove. Zaradi vedno večjega zavedanja vseh negativnih posledic, ki jih toplogredni plini puščajo za sabo, pa ogljični odtis pridobiva tudi na pomembnosti. Za izračun le-tega so predpisani standardi, ki se uporabljajo, sekundarne baze podatkov, načini poročanja izračunov in komuniciranja z javnostjo. Zavedati se moramo tudi pomanjkljivosti, ki jih ogljični odtis nosi s sabo, in sicer, da ta izračun upošteva le delček negativnih vplivov emisij na okolje. V diplomskem delu sem opredelila zahteve nizkoogljične družbe in gospodarstva, opisala vire nastajanja toplogrednih plinov ter njihov vpliv na okolje, opisala metodologijo določevanja ogljičnega odtisa, ugotovila pomen le-tega za podjetja in druge organizacije, primerjala ogljična odtisa dveh bank in ugotovila zakaj prihaja do razlik med njima. S tem sem potrdila hipoteze, da je ogljični odtis odvisen od velikosti finančne institucije, razširjenosti e-poslovanja banke, da je cena okoljskih dajatev, ki jo institucija plačuje odvisna od države, v kateri se nahaja, da bo ogljični odtis v prihodnje vse bolj razširjen, da imajo institucije kot so banke, največji delež izpustov toplogrednih plinov zaradi mobilnosti, ogrevanja v kurilni sezoni in razsvetljave ter da je možno tudi v bankah zmanjševati ogljični odtis z različnimi ukrepi. S primerjalno analizo Svetovne banke in Evropske investicijske banke je bila ugotovljena pomembnost točnosti uporabe podatkov pri izračunavanju ogljičnega odtisa, primerjave metod izračunavanja, interpretacije rezultatov in možni načini zmanjševanja toplogrednih plinov.
Ključne besede: Nizkoogljična družba, ogljični odtis, toplogredni plini, finančne ustanove
Objavljeno: 16.10.2012; Ogledov: 2105; Prenosov: 376
.pdf Celotno besedilo (516,00 KB)

10.
Uporaba bioplina v prometu
Nejc Hočevar, 2013, diplomsko delo

Opis: Bioplin pridobivamo z anaerobno fermentacijo v bioplinarnah iz organskih snovi. Prečiščen in obogaten bioplin imenujemo biometan. Skladiščenega v jeklenkah pod tlakom 250 barov ga je mogoče uporabiti kot pogonsko gorivo v vozilih. Ker je v primerjavi z ostalimi gorivi pridobljen iz obnovljivega vira – pri kurjenju nastaja samo ogljikov dioksid in vodna para, ostalih izpušnih plinov pa je zelo malo – predstavlja zelo čisto alternativno gorivo. To je razvidno iz daljše življenjske dobe katalizatorjev ter okoljskega oziroma ogljičnega odtisa, ki je zelo nizek. Ker se v Sloveniji proizvedeni bioplin porabi izključno za pridobivanje električne in toplotne energije, je uporaba v prometu omejena samo na vozila na metan, ki uporabljajo zemeljski plin. Vendar je tudi teh, na žalost, zanemarljivo malo. Vendar pa prihodnost ni tako slaba, saj bi se investicije v ta vir energije hitro povrnile, hkrati pa bi z njegovo uporabo povečali energetsko neodvisnost Slovenije.
Ključne besede: bioplin, katalizatorji, ogljični odtis, vozila na metan
Objavljeno: 25.06.2013; Ogledov: 1328; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (819,98 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici