1. Optimiranje odstranjevanja formaldehida iz azeotropne zmesi butanol/isobutanol/formaldehid/metanol/voda s pretvorbo v heksametilentetraminJan Hartl, 2024, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je bil preučiti izvedljivost odstranjevanja formaldehida iz azeotropne zmesi butanol/isobutanol/formaldehid/metanol/voda s pretvorbo formaldehida v heksametilentetramin (HMTA).
V sklopu eksperimentalnega dela smo izvedli eksperimente v skladu s centralno kompozitnim eksperimentalnim načrtom in razvili statistično relevanten linearni model, ki opisuje odvisnost masnega deleža formaldehida v raztopini v odvisnosti od dodane množine metanola in amonijaka. Z razvitim modelom smo optimirali reakcijske pogoje s ciljem minimiranja deleža formaldehida in preostalega amonijaka v raztopini. Model potrjuje hipotezo, da je prisotnost metanola problematična, saj stabilizira formaldehid (pretvorba formaldehida ob prisotnosti metanola v hemiacetal) in ga tako naredi manj dostopnega za pretvorbo v HMTA. Po pričakovanjih pa višanje množine amonijaka kot reaktanta zmanjšuje delež preostalega formaldehida.
Rezultati kažejo, da je na laboratorijski ravni odstranjevanje formaldehida iz azeotropne zmesi s pretvorbo v HMTA izvedljivo. Kot eno izmed možnih tehnologij za ločevanje HMTA iz raztopine smo uporabili vakuumsko destilacijo, s katero HMTA odstranimo kot destilacijski ostanek. Pri pogojih, ki smo jih določili kot optimalne, se je masni delež formaldehida v raztopini znižal iz začetnih 1,39 % na 0,048 %.
Ključne besede: odstranjevanje formaldehida, heksametilentetramin, azeotropne zmesi, vakuumska destilacija, načrtovanje eksperimentov, optimiranje reakcijskih pogojev.
Objavljeno v DKUM: 19.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (1,84 MB) |
2. Modifikacija hidro-oglja pridobljenjega s hidrotermalno karbonizacijo za uporabo v procesu adsorpcije : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjePatricija Završki, 2023, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil izboljšati karakteristike oglja in adsorpcijsko kapaciteto oz. učinkovitost s pomočjo različnih modifikacij oglja. S procesom hidrotermalne karbonizacije (HTC) smo proizvedli hidro-oglje iz oljne pogače semen industrijske konoplje, ki še v tovrstne namene ni bila raziskana. Pridobljeno hidro-oglje smo kemijsko modificirali s štirimi različnimi kemijskimi reagenti (KOH, ocetna kislina, alkoholni kis, vinski kis). Kemijski obdelavi je sledila termična obdelava vzorcev (piroliza). Pridobljena aktivna hidro-oglja smo kemijsko karakterizirali, določili funkcionalne skupine na površini oglja, specifično površino ter zeta potencial. Modificirana oglja smo preizkusili v eksperimentih adsorpcije z barvilom metilen modro in določili adsorpcijsko kapaciteto posameznega oglja ter preučili vpliv modifikacije na samo adsorpcijo. Metilen modro se namreč lahko kopiči v ekosistemu in tako povzroča toksične učinke na živali, ljudi in rastline, zato ga je potrebno odstraniti iz odpadnih vod.
Vsa modificirana oglja, z izjemo enega vzorca, so bila uspešnejša pri odstranjevanju barvila metilen modro kot nemodificirano oglje, prav zaradi izboljšanih karakteristik in lastnosti, ki so jih povzročile kemijske modifikacije. Rezultati so pokazali, da je najvišjo adsorpcijsko kapaciteto dosegel vzorec modificiran s kalijevo bazo, 52,15 mg/g (100% učinkovitost odstranitve barvila). Najnižjo adsorpcijsko kapaciteto, 8,63 mg/g (16,32 %) je imelo oglje, modificirano z ocetno kislino. Drugo najvišjo kapaciteto, 42,55 mg/g (81,91 %) je imel vzorec modificiran z alkoholnim kisom, sledil mu je vzorec obdelan z vinskim kisom z adsorpcijsko kapaciteto 29,42 mg/g in 57,20 % učinkovitostjo. Presenetljivo pa nemodificirano oglje ni imelo najnižje kapacitete, saj je le-ta znašala 15,24 mg/g (29,33%) in je bila višja od kapacitete oglja modificiranega z ocetno kislino.
Ključne besede: kemijska modifikacija, hidro-oglje, hidrotermalna karbonizacija, adsorpcija, metilen modro, odstranjevanje onesnažil
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 451; Prenosov: 91
Celotno besedilo (4,89 MB) |
3. Zasnova linije za kemično odstranjevanje praškaste barve v podjetju KO-Lovec d.o.o.Rok Kovše, 2022, diplomsko delo Opis: V podjetju KO-LOVEC, d. o. o., smo se skupaj z vodstvom odločili za izdelavo linije, ki bo kemično odstranjevala prašno barvo. Po pregledu proizvodnje in zbiranju podatkov trenutnih postopkov odstranjevanja prašne barve smo se lotili koncipiranja in zbiranja idej za linijo.
Glavni cilj naloge je narediti linijo, ki bo na koncu tudi avtomatizirana in bi s tem razbremenili delo zaposlenega.
Po narisanem prvem konceptu linije smo začeli zbirati ideje posameznega sklopa oziroma kadi. Zaradi obsežnosti linije smo v diplomskem delu zajeli raziskovanje trga, projektiranje in konstruiranje prvega sklopa (Kad 1), kar pomeni, da bomo preostanek linije opisovali v magistrski nalogi.
Ključne besede: prašno barvanje, kemično odstranjevanje, industrija, koncept
Objavljeno v DKUM: 13.02.2023; Ogledov: 690; Prenosov: 0 |
4. Sušenje delcev v bobnastem sušilniku : diplomsko deloSara Repnik, 2022, diplomsko delo Opis: Sušenje poroznih delcev je zahteven tehnični postopek, ki ga lahko razdelimo v več stopenj. Pri sušenju pride najprej do izločanja površinske vlage, nato pa sušimo notranjost delca. Kinetika sušenja je odvisna od prenosa toplote in snovi ter fizikalnih lastnosti. V diplomskem delu je bila analizirana kinetika sušenja na osnovi numeričnega modela za sušeči se delec pri razpršilnem sušenju in za delec v sloju v bobnastem sušilniku. Pri tem smo spreminjali velikost delca, njegovo poroznost in temperaturo sušilnega plina ter naredili primerjavo. Rezultati so prikazani na grafih, kjer smo ugotovili, da na kinetiko sušenja najbolj vpliva temperatura sušilnega plina in nižja poroznost delca.
Ključne besede: sušenje poroznih delcev, odstranjevanje notranje vlage, prenos toplote in snovi
Objavljeno v DKUM: 19.09.2022; Ogledov: 706; Prenosov: 70
Celotno besedilo (4,88 MB) |
5. E-odpadki in informacijska varnost : magistrsko deloUroš Jelenc, 2022, magistrsko delo Opis: e-Odpadki vključujejo različne vrste elektronskih naprav; od pomivalnih strojev, hladilnikov do pametnih telefonov. V magistrskem delu smo se osredotočili na elektronske naprave, ki lahko vsebujejo osebne podatke, kot so osebni računalniki, prenosni računalniki, pametni telefoni in drugo. Omenjene naprave nas spremljajo več dni, mesecev ali let in vsebujejo veliko količino podatkov o nas, naši družini ali organizaciji. Težava e-odpadkov je, da lahko naše elektronske naprave po zavrženju, prodaji ali podaritvi še vedno vsebujejo osebne in občutljive podatke – če podatki niso bili ustrezno odstranjeni.
V sklopu magistrskega dela je bila opravljena tudi anketa, s katero smo ugotavljali, kako anketirani ravnajo z e-odpadki, ali se zavedajo groženj, povezanih z e-odpadki, in omejitev izbrisa podatkov ter kakšna je njihova izkušnja s kibernetsko kriminaliteto.
Ugotovljeno je bilo, da tovarniška ponastavitev in formatiranje naprave ter ročni izbris podatkov ne zagotavljajo nepovratnosti podatkov. Podatki so še vedno lahko v pomnilniku naprave in so ranljivi pred tretjimi osebami, ki bi želeli zlorabiti podatke za izvedbo kibernetske kriminalitete. S pomočjo večkratne regresije je bilo ugotovljeno, da boljše, kot je znanje anketiranih glede omejitev izbrisa podatkov in večja, kot je njihova izkušnja s kibernetsko kriminaliteto, bolj upoštevajo ukrepe za izbris podatkov.
V magistrskem delu so predstavljeni obseg e-odpadkov, grožnje, povezane s tovrstnimi odpadki, in načini, kako zagotoviti varen izbris podatkov iz elektronskih naprav na temelju razširjenih standardov in smernic.
Ključne besede: odpadki, elektronske naprave, odstranjevanje odpadkov, informacijsko-komunikacijska tehnologija, varstvo podatkov, e-odpadki, informacijska varnost, izbris podatkov, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 25.07.2022; Ogledov: 938; Prenosov: 142
Celotno besedilo (1,73 MB) |
6. Tehnološke in prehranske lastnosti antinutritivov, navzočih v stročnicahNika Lichteneger, 2022, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je s pomočjo obsežnega pregleda strokovne literature teoretično predstaviti antinutritive v stročnicah ter njihove tehnološke in prehranske lastnosti. Antinutritivi so sekundarni presnovki, ki imajo specifične biološke učinke na strukturno in fiziološko delovanje specifičnih spojin. Nekateri zavirajo presnovo beljakovin, drugi ovirajo sprejem mineralov, tretji pa zavirajo sprejem vitaminov. Obstajajo razlike v količinah posameznih antinutritivov med različnimi vrstami stročnic ter različnimi sortami znotraj posamezne vrste. Ker stročnice vsebujejo antinutritive, ki lahko negativno vplivajo na njihovo prehransko vrednost, poskušamo v živilih njihovo koncentracijo zmanjšati oz. jih odstraniti z različnimi tehnološkimi procesi. Antinutritivi v stročnicah niso v enaki meri zastopani, kakor tudi različni antinutritivi nimajo enakih fizioloških učinkov. Pri ljudeh in živalih lahko povzročijo neustrezno prehranjenost ali malnutricijo oz. lahko njihovo uživanje povzroči pomanjkanje mikrohranil in mineralnih snovi. Ravnovesje med koristnimi in škodljivimi učinki rastlinskih antinutritivov je odvisno od njihove koncentracije, kemijske strukture, časa izpostavljenosti in interakcije z drugimi prehranskimi komponentami.
Ključne besede: antinutritivi, stročnice, odstranjevanje, zdravje, analitika
Objavljeno v DKUM: 14.02.2022; Ogledov: 836; Prenosov: 72
Celotno besedilo (1,27 MB) |
7. Algoritmi odstranjevanja osirotelih točk iz oblaka 3D točk : diplomsko deloAljaž Gornik, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obsega študijo algoritmov, ki odstranjujejo osirotele točke, ter njihovo primerjavo. V nadaljevanju bomo predstavili osnove pojme, ki so potrebni za razumevanje našega diplomskega dela. Po predstavitvi pojmov bomo podrobno spoznali teoretično ozadje, delovanje, vključene algoritme in implementacijo metode kvartilnega razmika, statističnega filtra, filtriranja s polmerom, pogojnega filtra, ter filtriranja z mnogotero razdaljo in aproksimacijo normale. Implementirane metode testiramo nad različnimi oblaki 3D točk, z različnimi parametri in prikažemo rezultate. Analiza rezultatov kaže, da je na splošno najbolj uporaben statistični filter.
Ključne besede: algoritem, točke, osirotele točke, odstranjevanje osirotelih točk, 3D oblak točk
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 1065; Prenosov: 134
Celotno besedilo (6,04 MB) |
8. Nega in higiena tekstilij : dnevnik laboratorijskih vajManja Kurečič, Branko Neral, 2021 Opis: Vsebina študijskega gradiva “Nega in higiena tekstilij, Dnevnik laboratorijskih vaje” zajema področje vrednotenja uspešnosti odstranjevanja nečistoč in razkuževalnega učinka procesa pranja in je namenjena kot pomoč študentom pri izvajanju laboratorijskih vaj. Nega in higiena tekstilij je pomemben dela našega življenja, s katero se vsakodnevno ukvarjamo v naših gospodinjstvih in industrijskih pralnicah. Glavna naloga pralnic je vrniti umazane, kontaminirane tekstilije v čisto, sveže in razkuženo stanje brez pretiranih poškodb na tekstilijah, za nadaljnjo uporabo. Pri ocenjevanju učinkov razkuževalnega pranja tekstilij ugotavljamo število in vrsto preživelih mikroorganizmov in gliv pri določenih inkubacijskih pogojih. Z uporabo tekstilnih bioindikatorjev ugotavljamo učinkovitost odstranjevanja nečistoč in razkuževalni učinek procesa čiščenja in pranja.
Ključne besede: nega in higiena tekstilij, razkuževalni učinek, pranje tekstilij, odstranjevanje nečistoč, mikroorganizmi
Objavljeno v DKUM: 14.09.2021; Ogledov: 1135; Prenosov: 146
Celotno besedilo (4,39 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Predelava in odstranjevanje radioaktivnih odpadkov : magistrsko deloJakov Ivanović, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je pojasnjen pojem radioaktivnosti, radioaktivnih odpadkov in njegova razvrstitev ter viri nastanka. Zaradi številnih lastnosti je potrebno radioaktivne odpadke najprej obdelati na primeren način ter jih na koncu na varen način odložiti. V delu so pojasnjene tehnologije obdelave, ki vključujejo predhodno obdelavo, obdelavo, kondicioniranje in imobilizacijo. Metode odstranjevanja so prikazane glede na razvrstitev radioaktivnih odpadkov. Ob koncu je pojasnjena problematika korozije pri odlaganju radioaktivnih odpadkov v globokih geoloških tvorbah. Prikazani so rezultati raziskave korozije za 3 konkurenčne materiale, ki se uporabljajo za proizvodnjo vsebnikov radioaktivnih odpadkov za globoko geološko odlaganje. Predstavljena je tudi izbira materialov vsebnikov za RAO za prihodnje skupno odlagališče ter primerjana hrvaška in slovenska izbira načinov odstranjevanja odpadkov iz NEK.
Ključne besede: radioaktivni odpadki, predelava, odstranjevanje, korozija
Objavljeno v DKUM: 03.05.2021; Ogledov: 1049; Prenosov: 156
Celotno besedilo (2,84 MB) |
10. Odstranjevanje težkih kovin iz trdne frakcije digestata aktivnega blata s pomočjo magnetnih nanodelcev : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjeNoemi Sep, 2020, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil odstraniti oziroma zmanjšati koncentracijo težkih kovin, kot so Zn, Cu, Ni in Cd iz trdne frakcije digestata aktivnega blata po anaerobni digestiji, da bi omogočili njegovo uporabo v kmetijstvu. V sklopu diplomskega dela smo sintetizirali maghemitne nanodelce s ko-precipitacijo železovih Fe2+ in Fe3+ ionov, jih prevlekli s približno 3 nm debelo plastjo amorfnega SiO2 ter jih nadaljnje funkcionalizirali z derivatom GOPTS-bPEI, ki je v svoji strukturi bogat z aminskimi skupinami, znanimi kot kelatorji kovin. Aminske skupine smo uporabili za kelacijo kovin in posledično omogočili njihovo odstranitev. Po končani sintezi smo izvedli površinsko ATR-FTIR spektroskopijo in uspešno dokazali prisotnost želenih funkcionalnih skupin v nanodelcih.
V diplomskem delu smo združili dve metodi za odstranjevanje težkih kovin iz trdnih materialov in jih uporabili na primeru digestata aktivnega blata. Združili smo kemijsko izluževanje s kislinami ter adsorpcijo kovin na modificirane magnetne nanodelce. Z združitvijo teh metod smo želeli povečati učinkovitost odstranitve težkih kovin. Pred adsorpcijo smo vzorce trdne frakcije digestata izpostavili kislinam. Najprej smo primerjali učinkovitost ekstrakcije glede na vrsto kisline, pri čemer smo uporabljali 0,2 M citronsko kislino in 0,2 M oksalno kislino, zraven tega smo preučevali še učinkovitost ekstrakcije glede na kontaktni čas. Za primerjavo smo izvedli tudi poskuse z digestati, pri katerih smo kovine ekstrahirali le z vodo. V drugem delu smo na pridobljenih ekstraktih izvedli poskuse adsorpcije kovin s sintetiziranimi modificiranimi magnetnimi nanodelci in tako preučili vpliv pH vrednosti ter vpliv mase nanodelcev na učinkovitost adsorpcije težkih kovin. Izračunali smo adsorpcijske kapacitete za posamezne kovine ter določili celokupno adsorpcijsko kapaciteto nanodelcev pri posameznem vzorcu. Koncentracije težkih kovin smo določili z atomsko adsorpcijsko spektroskopijo (AAS).
Ugotovili smo, da se je iz testiranih vzorcev ob uporabi citronske kisline izlužilo največ cinka (dosegli smo kar 97,6 % učinkovitost), najmanj pa se ekstrahira bakra. Primerjava učinkovitosti ekstrakcije je pokazala, da je citronska kislina primernejša za izluževanje cinka, niklja in kadmija, oksalna kislina pa je primernejša v primeru bakra. Rezultati odstranjevanja težkih kovin z modificiranimi magnetnimi nanodelci so pokazali, da so nanodelci najučinkovitejši pri odstranjevanju niklja. Najvišjo adsorpcijsko kapaciteto smo dosegli v primeru cinku (24,0 mg/g). Najvišja celokupna adsorpcijska kapaciteta, ki smo jo dosegli, je bila 27,42 mg/g.
Ključne besede: odstranjevanje težkih kovin, digestat aktivnega blata, izluževanje kovin s kislino, adsorpcija, magnetni nanodelci
Objavljeno v DKUM: 08.10.2020; Ogledov: 1234; Prenosov: 100
Celotno besedilo (1,69 MB) |
