Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

TEORETIČNA IZHODIŠČA ZA IZVEDBO ROPOTNIH TRAKOV NA ODSTAVNIH PASOVIH AVTOCEST
Aleksander Morano, 2014, magistrsko delo

Opis: Prometne nesreče, ki nastanejo zaradi nenadnega zapuščanja voznega pasu so pogoste, poškodbe so lahko resne. Zato tovrstne nesreče predstavljajo težavo, ki zahteva pozornost in ukrepanje. Veliko voznikov je za volanom utrujenih, zaspanih ali nepozornih, kar poslabša sposobnost izvajanja vozniških opravil. Posledice preusmeritve pozornosti voznika z vozišča in dogajanja ob njem so lahko usodne. V novejšem času je nepozorna vožnja še bolj v porastu zaradi naraščanja uporabe elektronskih naprav. Eden izmed ukrepov za opozarjanje utrujenih, dremavih, nezbranih ali nepozornih voznikov na avtocestah je vgradnja ropotnega traku na odstavni pas. Vgradnja ropotnega traku je namenjena voznikom, ki bi lahko nehote zapeljali z vozišča. Zvočno in vibracijsko opozorilo, proizvedeno z vožnjo preko ropotnega traku, občutno izboljša možnost varne vrnitve. V primeru, da se voznik ne uspe vrniti na vozni pas, takšno opozorilo pogosto izboljša reakcijo voznika in tako zmanjša resnost nesreče. Ker je uporaba rezkanih ropotnih trakov v Republiki Sloveniji skoraj nepoznan prometno varnostni ukrep, smo v magistrski nalogi na praktičnem primeru preverili razloge in možnosti za njihovo vgradnjo na odstavne pasove avtocest.
Ključne besede: Ropotni trak, nepozorna vožnja, avtocesta, odstavni pas
Objavljeno v DKUM: 02.09.2024; Ogledov: 60; Prenosov: 17
Celotno besedilo (11,24 MB)

ZNAČILNOSTI POMURSKE AVTOCESTE IN VPLIV NA PROMETNE TOKOVE
Andreja Kovačič, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava značilnosti pomurske avtoceste in njen vpliv na prometne tokove. Gradnja pomurskega avtocestnega kraka je že od vstopa v EU povzročala številne težave prebivalcem zaradi vsakodnevno več tisoč prepeljanih težkih tovornjakov ob glavni cesti med Mariborom in mednarodnim mejnim prehodom Dolga vas. To dokazujejo tudi statistični podatki o obremenjenosti potniškega in tovornega prometa med izgradnjo pomurskega odseka. Vendar pa tudi dokončana gradnja pomurske avtoceste ni zadovoljila njenih uporabnikov, vzrok temu je neustrezna širina voznih pasov in odstavni pasi, ki niso speljani po celotni trasi avtocest. Vse to statistično gledano ne ustreza gostoti prometa. V diplomski nalogi se osredotočam na problematiko pomurske avtoceste in njen vpliv na prometne tokove. Uvodoma predstavljam stanje cest pred začetkom gradnje pomurske avtoceste in V. evropskega koridorja, prometno obremenitev slovenskega cestnega omrežja ter analizo obremenjenosti regionalne ceste G1( Lenart — Gornja Radgona — MMP Dolga vas). V nadaljevanju podrobneje opisujem gradnjo pomurske avtoceste, odsek Cogetinci — Vučja vas kot tudi prednosti in negativni vpliv gradnje pomurske avtoceste na regionalne ceste. V diplomi analiziram obremenjenost potniškega in tovornega prometa ter samo prometno varnost na pomurski avtocesti. V zaključku diplomske naloge primerjam obremenjenost cest pred začetkom gradnje in trenutnim stanjem dokončanega pomurskega avtocestnega kraka.
Ključne besede: pomurska avtocesta, obremenjenost cest, odstavni pas, potniški in tovorni promet
Objavljeno v DKUM: 09.06.2010; Ogledov: 3452; Prenosov: 365
Celotno besedilo (3,23 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.

Na vrh