| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv dodajanja zaposlitvenih predmetov na dobro počutje odstavljenih pujskov : diplomsko delo
Nejc Kuri, 2023, diplomsko delo

Opis: Obogatitev okolja je ena od metod, ki se uporablja za ublažitev agresije pri odstavitvi mladih pujskov, ki običajno izbruhne, ko jih mešamo iz neznanih gnezd, ter negativno vpliva na rastnost in dobro počutje pujskov. V diplomskem delu smo preizkusili preprost pristop s povečanjem količine obstoječih obogatitvenih predmetov za ublažitev agresije po odstavitvi. V vsaki od 10 ponovitev (5 kontrolnih, 5 testnih) smo v odstavitveni boks skupaj odstavili 3 ali 4 gnezda. V kontrolni skupini smo za obogatitev uporabili en viseč plastični predmet rdeče barve in en kos smrekovega lesa. Pri testu je bila obogatitev pomnožena glede na število odstavljenih gnezd. Med poskusom smo spremljali parametre agresije (grizenje repov, poškodbe/rane, šepavost) in pogostost pojavljanja različnih vrst interakcij (pozitivne, negativne, ukvarjanje z opremo/predmeti za zaposlitev), in sicer 1., 3., 5., 7., 14. in 21. dan po odstavitvi. Na koncu poskusa (21. dan po odstavitvi) smo ocenili še splošno stopnjo dobrega počutja pujskov z uporabo protokola Welafre Quality®. V testni skupini smo zabeležili 4-kratno povečanje ukvarjanja pujskov s predmeti za zaposlitev. Posledično je bilo 5-krat manj negativnih interakcij in 50 % manj šepanja in ran/poškodb na telesu, vključno z znaki grizenja repov. Tudi splošna stopnja počutja pujskov je bila višja v testni skupini. Uporabljena obogatitev boksa, prilagojena številu odstavljenih gnezd, se je izkazala za učinkovit način izboljšanja dobrega počutja odstavljenih pujskov.
Ključne besede: pujski, odstavitev, zaposlitveni material, igrače, dobro počutje živali
Objavljeno v DKUM: 05.01.2024; Ogledov: 281; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (2,58 MB)

2.
Odkup telet lisaste pasme za namene progenega testa v preteklih 30 letih
Janko Golob, 2021, magistrsko delo

Opis: Raziskava, kjer smo proučevali vpliv izvornih rej (AP-kontrola mlečnosti in Z-registracija in označitev) in vhlevitvene mase telet na končne klavne ter pitovne lastnosti je bila izvedena pod okriljem Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. Zajeli smo podatke progenega testa za lisasto pasmo za obdobje 30 let (1988–2018). Progeni test (PT) je v tem času potekal na dveh lokacijah, in sicer v Rogozi in Lenartu – Žipo Lenart d. o. o., kjer test poteka še danes. V raziskavo je bilo vključenih 4115 bikov po 538 očetih. Teleta iz AP-kontrole so bila ob vhlevitvi v PT v povprečju lažja in starejša v primerjavi s tistimi iz Z-kontrole. Pričakovano so teleta iz AP-kontrole imela boljše priraste v obdobju do prestavitve, saj so bila bolje pripravljena na odstavitev. Pri prirastih v času pitanju je prišlo do malih, a značilnih razlik, kjer so teleta iz AP-kontrole dosegla višje priraste. Glede na vhlevitveno maso smo teleta razdelili v 4 različne skupine: < 100 kg, 100–125 kg, 126–150 kg in > 150 kg. V obdobju do prestavitve so najvišje priraste dosegla teleta z najlažjo maso ob vhlevitvi < 100 kg, sledijo 100–125 kg, 126–150 kg in > 150 kg, kar povezujemo s tem, da so bila najlažja teleta še pred odstavitvijo navajena na zauživanje krmnih mešanic in voluminozne krme. Prirasti v času pitanja so bili obratno sorazmerni s prirasti v obdobju vhlevitev-prestavitev. Teleta, ki so imela vhlevitveno maso > 150 kg, so imela najvišje dnevne priraste v obdobju pitanja (1243 g/dan), čeprav nam model ni pokazal statistično značilnih razlik.
Ključne besede: lisasta pasma, teleta, prirasti, progeni test, odstavitev
Objavljeno v DKUM: 10.01.2022; Ogledov: 624; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

3.
Vpliv zgodnje socializacije pujskov na stopnjo poodstavitvene agresije
Urška Pačnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Cilj raziskave je bil ugotoviti vpliv zgodnje socializacije pujskov iz različnih gnezd na stopnjo agresije v poodstavitvenem obdobju. V času laktacije so bili pujski razdeljeni v dve skupini: S − skupinska reja (možnost prehajanja med boksi) in I − individualna reja (klasičen porodni boks). Poskus je potekal v 4 ponovitvah, v raziskovalnem hlevu za prašičerejo (FKBV), od februarja 2017 do maja 2018. V proučevanje je bilo vključenih skupno 143 pujskov. Na dan odstavitve so bili pujski stehtani, označeni ter odstavljeni v drugi boks. Opazovanje obnašanja pujskov je bilo opravljeno preko videoposnetkov. Proučevanih je bilo osem različnih oblik interakcij (prerivanje, grizenje repa, grizenje glave/ušes, grizenje po telesu, »pasji ugriz« in naskakovanje). Te smo analizirali med 1. in 8. dnem po odstavitvi v času med 7. in 15. uro. Rezultati so pokazali, da je največ agresivnih interakcij med osebki nasprotnih spolov (51 %), najmanj pa med osebki ženskega spola (17 %). Pujski, udeleženi v agresivnih interakcijah, so imeli minimalne razlike v starosti (63 % − razlika v starosti 0) ter v telesni masi (64 % − največ 2 kg razlike). V 74 % agresivnih interakcij se je posamezen par pojavil le enkrat v opazovanem obdobju. V skupini I je bil pujsek udeležen v 3,7 v skupini S le v 1,9 bojih. V skupini S je bila stopnja agresije značilno (p = 0,001) nižja 0,038 v primerjavi z I skupino 0,072. Skupinski sistem reje, ki omogoča zgodnjo socializacijo pujskov v času laktacije, ima pozitiven vpliv na zmanjšanje agresivnega obnašanja pujskov po tvorjenju novih skupin v poodstavitvenem obdobju.
Ključne besede: pujski / skupinska reja / odstavitev / pozitiven vpliv / poodstavitvena agresija
Objavljeno v DKUM: 18.10.2019; Ogledov: 1277; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (599,60 KB)

4.
Zmanjševanje poodstavitvene agresije in stresa na osnovi imprintinga pujskov v obdobju laktaciji
Nikolina Mesarec, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Odstavitev pujskov od svinje predstavlja eno najbolj stresnih faz reje prašičev. Da bi zmanjšali agresijo/stres ob odstavitvi in izboljšali rastnost pujskov, smo uporabili metodo imprintinga (vtisnjenja). Pujski so bili v obdobju laktacije izpostavljeni preprostim 2-D simbolom (črn križ na beli podlagi – ČK in bel krog na črni podlagi – BK). Vsaka odstavljena skupina je bila sestavljena iz pujskov dveh gnezd; polovica pujskov iz gnezda ČK, druga polovica pa iz gnezda BK. Odstavitveni boks testne skupine je bil virtualno razdeljen na polovico, pri čemer je bila vsaka označena z istovrstnim znakom, tj. ČK in BK del boksa. V boksu kontrolne skupine ni bilo nameščenih 2-D simbolov. Rezultati so pokazali boljše priraste v testnih skupinah (12–17 % višji dnevni prirast). Stopnja agresije (bojev) je bila nižja v testnih skupinah, pri čemer se je večina bojev (62–75 %) odvila med osebki različnih gnezd. Odstavljeni pujski so kazali značilno tendenco zadrževanja (grupiranja) na delu odstavitvenega boksa, označenim z znanim 2-D simbolom (p < 0,05). Ugotovili smo, da virtualna predeljenost odstavitvenih boksov s pomočjo preprostih 2-D simbolov predstavlja učinkovito metodo za spodbujanje teritorialnega obnašanja pujskov in posledično za zmanjšanje odstavitvene agresije in izboljšanje rastnosti odstavljenih pujskov v farmskih pogojih reje.
Ključne besede: domači prašič / vtisnjenje / odstavitev / dobro počutje živali / poodstavitvena agresija
Objavljeno v DKUM: 14.09.2017; Ogledov: 2663; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (2,87 MB)

5.
Vloga položaja v sesnem redu na agresivno obnašanje pujskov po odstavitvi
Tina Urek, 2013, diplomsko delo

Opis: Cilj raziskave je bil ugotoviti povezavo med položajem v sesnem redu in agonističnimi vedenjskimi vzorci (agresivno obnašanje) pri pujskih po odstavitvi. V raziskavo je bilo vključenih 120 pujskov iz 12 različnih gnezd. V laktaciji smo opazovali položaj pujskov na mamalnem kompleksu in jih ustrezno označili. V drugem delu poskusa pa smo v obdobju od odstavitve do 18. dne opazovali agresivne dogodke (agresivno obnašanje) med pujski. Pujski, ki so v obdobju laktacije sesali na sredinskem delu mamalnega kompleksa (Sr), so bili pogosteje vključeni v agresivno obnašanje. Prvi dan po odstavitvi so bili pujski Sr vključeni v več kot polovico (64,1 %) situacij agresivnega obnašanja, manj (29,6 %) so bili vključeni pujski s sprednjega dela mamalnega kompleksa (S). Agresivnega obnašanja, v katerega so bili vključeni pujski zadnjega dela mamalnega kompleksa (Z), je bilo v času opazovanja bistveno manj (6,3 %). Največ agresivnega obnašanja se je zgodilo v prvih 24 urah po odstavitvi, že naslednji dan se je število primerov agresivnega obnašanja prepolovilo (53 %). Trend padanja se je nadaljeval tudi v nadaljnjih dneh po odstavitvi. Število agresivnih dogodkov je bilo v negativni povezavi s povprečno dnevno konzumacijo. V raziskavi smo tako ugotovili, da ima sesni red pomemben vpliv na vzpostavljanje socialnega reda v odstavitveni skupini, katerega pomemben del so tudi agonistične interakcije, t.j. agresivno obnašanje, v katere so bili pujski s sredinskega dela mamalnega kompleksa bistveno bolj vključeni.
Ključne besede: sesni red, odstavitev, agresija, hierarhija, pujski
Objavljeno v DKUM: 11.10.2013; Ogledov: 2332; Prenosov: 85
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 3.76 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici