| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
OBVLADOVANJE BOLNIŠKE ODSOTNOSTI V PODJETJU SNEŽNIK, D.D. KOČEVSKA REKA
Anica Martič, 2010, diplomsko delo

Opis: Zelo velik problem za vsa podjetja predstavlja prav odsotnost z dela. Njena glavna posledica je finančna plat škode, ki jo utrpi podjetje, kar ima za posledico nedoseganje zastavljenih ciljev in zmanjšanje produktivnosti. Odsotnost z dela vpliva na potek dela ter povzroča dodatne stroške pri reorganizaciji ljudi in ostalih ukrepih. Zato lahko poznavanje vzrokov zanjo privede do njenega zmanjšanja. Odsotnost z dela je lahko različna. Lahko je opravičena, neopravičena, pogosta ali manj pogosta, traja pa lahko krajši oziroma daljši čas. Vsaka odsotnost z dela je odvisna od socialnih razmer podjetja, notranje organizacije, delovne discipline, oblike vodenja in vodstva v podjetju. Velik pomen imajo tudi odnosi med zaposlenimi, nezadovoljstvo z delom in zasičenost z njim. Psihosomatski vidiki odsotnosti so celota, ki enovito delujejo na njeno pojavljanje. To so tisti vzroki, ki na kakršenkoli način vplivajo na delavce in povzročajo njihovo nezadovoljstvo. To nezadovoljstvo se izraža kot odsotnost in končno fluktuacija. Uspešen delavec je tisti, ki je zdrav, srečen in zadovoljen v svojem delovnem okolju, zato so delovni odnosi v kolektivu in počutje pri delu zelo pomembni.
Ključne besede: odsotnost z dela, bolniška odsotnost, strošek dela, nadomestilo za čas odsotnosti z dela, motivacija
Objavljeno: 04.01.2011; Ogledov: 2062; Prenosov: 370
.pdf Celotno besedilo (3,24 MB)

3.
ABSENTIZEM IN FLUKTUACIJA ZAPOSLENIH NA ZEMLJIŠKI KNJIGI V LJUBLJANI
Ciril Hočevar, 2011, diplomsko delo

Opis: Ravnanje s človeškimi viri je umetnost. Vedno bolj se utrjuje prepričanje, da so za uspešnost vsake organizacije ključnega pomena, dobro izobraženi, sposobni in visoko motivirani zaposleni. Dejstvo je, da bodo organizacije, ki imajo za seboj močno, veliko skupino zvestih ljudi, strategije in načrte ravno zaradi tega lažje izpeljale. Zato je posameznika treba poznati z različnih vidikov njegovega dela, in sicer z vidika samega dela, vodstva organizacije, sodelavcev, neposrednega nadrejenega, možnosti napredovanja, plače, statusa v organizaciji, delovnih pogojev, možnosti za izobraževanje, stalnosti zaposlitve in z vidika delovnega časa.
Ključne besede: - kadri - fluktuacija - absentizem - odsotnost iz dela
Objavljeno: 16.08.2011; Ogledov: 1627; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

4.
LETNI DOPUST IN DRUGE ODSOTNOSTI Z DELA
Rudi Antolin, 2011, diplomsko delo

Opis: Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02 – ZDR in 103/207 – ZDR-A), ki je bil sprejet na podlagi usklajevanja med socialnimi partnerji in večletnimi pripravami na novo delovno zakonodajo, ureja samo individualna delovna razmerja in ne več kolektivnih delovnih razmerij, sistem kolektivnih pogodb pa ureja Zakon o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/2006 - ZKoIP). Ker ZDR ravno na področju odsotnosti z dela prepušča največ pristojnosti kolektivnim pogodbam, v praksi prihaja do razlik, kjer so v prednosti predvsem delavci zaposleni v javnem sektorju. Drugo novost v delovnopravni zakonodajo pa predstavlja tudi Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 110/2006-UPB2 in 10/2008 - ZSVDP), ki je uvedel novost, t. j. očetovski dopust. V diplomskem delu sem se lotil obravnave letnega dopusta in drugih odsotnosti z dela, ki tudi za Slovenijo predstavljajo vedno večji družbeni, organizacijski in pravni problem, ki ima tudi ekonomske posledice za delavce, delodajalce in narodno gospodarstvo. Predstavil sem tudi, kako je urejeno področje koriščenja letnega dopusta in drugih odsotnosti v Carinski upravi R Slovenije in kako se zoper določene vrste odsotnosti (predvsem zoper zdravstveni absentizem) borijo v Sloveniji in v drugih državah.
Ključne besede: Zakon o delovnih razmerjih, kolektivne pogodbe, Zakon o delavcih v državnih organih, letni dopust, odsotnost z dela, Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, starševsko varstvo, zdravstveni absentizem.
Objavljeno: 31.01.2012; Ogledov: 2878; Prenosov: 497
.pdf Celotno besedilo (482,20 KB)

5.
6.
PRAVNI PROBLEMI V ZVEZI Z ODSOTNOSTJO Z DELA ZARADI ZDRAVSTVENIH RAZLOGOV
Maja Gašparič, 2013, diplomsko delo

Opis: Odsotnost z dela zaradi zdravstvenih razlogov ali zdravstveni absentizem v Sloveniji predstavlja problematiko, ki zahteva celovito sistemsko zakonodajno ureditev delovnopravnega in zdravstvenega področja. Zaradi nejasne zakonodajne ureditve Slovenija beleži visok delež števila izgubljenih delovnih dni za čas začasne zadržanosti od dela zaradi zdravstvenih razlogov ter visoko višino sredstev, ki se jih namenja za nadomestila plač za čas začasne zadržanosti od dela. Na potrebne zakonodajne spremembe opozarjajo predvsem delodajalske organizacije in združenja, kot je Gospodarska zbornica Slovenije, sindikati in izvajalci zdravstvenih storitev, veliko vlogo pa ima pri tem tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Pravice in obveznosti delodajalcev in delavcev oziroma zavarovancev so velikokrat določene le na splošno. Pri nadzoru in zlorabi bolniškega staleža bi bilo nujno potrebno urediti zakonodajo s točno določenimi in specifično opredeljenimi pojmi glede pravic in obveznosti, odpraviti pa bi bilo potrebno tudi pomanjkljivosti upravnega postopka pri postopku v zvezi s priznavanjem odsotnosti z dela. Nedoločene pojme in nejasna navodila vsebujejo tudi navodila o ravnanju v času začasne zadržanosti od dela, ki jih dobi zavarovanec v času bolniškega staleža. Urejene in točno določene smernice tega področja so nujno potrebne za enotno delo zdravnikov in pravilno interpretacijo navodil o ravnanju. Pogostost zlorab bolniškega staleža je visoka zaradi omejene možnosti kontrole in oteženega dokazovanja ugotovljenih primerov zlorab. Predvsem se za ureditev tega področja zavzemajo delodajalske organizacije. Nadzor bolniškega staleža je mogoč tako s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kot s strani delodajalca, vendar se obe strani soočata z nejasno zakonodajno ureditvijo in neučinkovitimi ter neznatnimi sankcijami v primeru dokazane zlorabe, saj ima Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije na voljo le sankcijo zadržanja nadomestila plače za čas, ko se je ugotovila zloraba. S pomočjo sodne prakse lahko povzamemo razlago zakonsko določenih pojmov in podane ugotovitve sodišč so primerne smernice za pojasnitev nejasnosti zakonsko določenih pojmov. S primeri dobre prakse pa dobimo vpogled v dejanski prikaz problematike zdravstvenega absentizma in prikaz ukrepov ter aktivnosti za izboljšanje razmer in zmanjševanja zdravstvenega absentizma. S pomočjo poročil podjetij, ki jim kljub pomanjkljivi zakonodaji uspeva reševati problematiko bolniške odsotnosti, se lahko pripravi smernice za spremembo zakonodaje. V okviru primerjave ureditve odsotnosti z dela zaradi zdravstvenih razlogov držav članic Evropske Unije in Slovenije, pa lahko razberemo, da so možnosti urejanja tega področja zelo raznolike in da bi lahko Slovenija povzela v svojo zakonodajo katero od ureditev države članice Evropske unije, ki je uspešna pri obvladovanju problematike zdravstvenega absentizma. S primerjavo se dokazuje, da je možnosti drugačne ureditve veliko in da do cilja ne vodi le ena pot. Problematika zdravstvenega absentizma v Sloveniji ni nerešljiva, bila bi pa tudi glede na trenutne slabe finančne razmere v državi nujno potrebna.
Ključne besede: odsotnost z dela zaradi zdravstvenih razlogov - zdravstveni absentizem – bolniška odsotnost – bolniški stalež – nadomestilo plače – zloraba bolniškega staleža – nadzor bolniškega staleža – primeri dobre prakse
Objavljeno: 28.08.2013; Ogledov: 1466; Prenosov: 318
.pdf Celotno besedilo (411,83 KB)

7.
UPRAVIČENA - NEUPRAVIČENA ODSOTNOST Z DELA
Anja Lapoši, 2014, diplomsko delo

Opis: Pravica delavca do upravičene odsotnosti z dela je protipol njegovi najpomembnejši obveznosti v delovnem razmerju, tj. opravljanju dela na delovnem mestu za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Upravičeno odsotnost z dela kot temeljno pravico delavca urejajo akti številnih mednarodnih organizacij, kateri določajo minimalne standarde, ki jih morajo države podpisnice v svojem notranjem pravnem redu upoštevati. Zakon o delovnih razmerjih določa številne razloge na podlagi katerih je delavec z dela upravičeno odsoten. Kolektivne pogodbe ter sama pogodba o zaposlitvi lahko razloge še razširijo oz. določajo daljše odsotnosti za posamezen primer, ter s tem ustvarjajo še ugodnejši položaj delavca. Zakon o delovnih razmerjih ne podaja definicije kdaj je delavec neupravičeno odsoten z dela, zato se v vsakem posameznem primeru posebej presoja kdaj preide upravičena odsotnost z dela v neupravičeno. Neupravičena odsotnost delavca z dela je glede na kršitev ustrezno sankcionirana s strani delodajalca.
Ključne besede: delavec, delovno razmerje, upravičena odsotnost z dela, neupravičena odsotnost z dela, sankcioniranje neupravičene odsotnosti z dela
Objavljeno: 12.05.2014; Ogledov: 2660; Prenosov: 319
.pdf Celotno besedilo (356,79 KB)

8.
ABSENTIZEM IN DELOVNE NEZGODE
Amadeja Pušnik, 2015, magistrsko delo

Opis: Pojem absentizem oziroma bolniški dopust je zelo širok pojem, za katerega v različnih virih obstajajo različne definicije. V svoji nalogi smo ga obravnavali kot odsotnost zaradi bolezni, ki je po navadi glavni razlog za izostanek z dela. V zadnjem času se o absentizmu veliko razpravlja, saj v veliki meri vpliva na podjetja, posameznike in družbo v celoti. O absentizmu beremo v člankih, in sicer zlasti ko gre za njegovo zlorabo na delovnem mestu. Podjetja se vsak dan srečujejo z absentizmom, pogosto kot negativnim dejavnikom, ki podjetju povzroča dodatne stroške. Prav zato se mu posveča veliko pozornosti. Podjetja iščejo vzroke za absentizem, hkrati pa si prizadevajo odpraviti njegove posledice in uvesti ukrepe za njegovo odpravo. Pomembno je, da so ukrepi preventivni, torej morajo podjetja iskati rešitve, še preden pride do dejanja. Vzroki za absentizem lahko nastajajo pri posamezniku, pri delodajalcu ali pa v organizaciji na državni ravni, ki nima dovolj dobrih ukrepov za zmanjšanje ali odpravo absentizma. Vsled tega je pomembno, da vsi omenjeni iščejo ukrepe za njegovo zmanjšanje. Velik problem je največkrat v posamezniku, torej bi bilo treba začeti iskati vzroke prav tam. Eden izmed glavnih vzrokov za absentizem na delovnem mestu so nezgode pri delu. V magistrskem delu smo proučili nezgode na delovnem mestu – v kolikšni meri so prisotne, kaj je vzrok zanje in kakšne so njihove posledice. V teoretičnem delu naloge smo raziskovali pojem absentizem, vrste in izvor absentizma, prikazali smo normativno ureditev absentizma v Sloveniji ter zbrali in analizirali že znane podatke o absentizmu ter stroških, ki pri tem nastajajo. Nato smo primerjali število nezgod v nekaterih državah Evropske unije. Oprli smo se na raziskave, ki so bile objavljene na spletni strani evropske statistične agencije Eurostat v zadnjih letih. Izoblikovali smo oceno tveganja in poiskali ukrepe za zmanjšanje absentizma. V raziskovalnem delu smo se osredotočili na podjetje Impol, kjer smo s pomočjo anketnega vprašalnika opravili analizo nezgod pri delu ter proučili psihološke in fizične posledice, ki nastanejo pri posamezniku kot posledica nezgode pri delu.
Ključne besede: absentizem, odsotnost z dela, vzroki za absentizem, posledice absentizma, nezgode pri delu, ocena tveganja
Objavljeno: 25.08.2015; Ogledov: 916; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

9.
Pravica in obveznost delavca do izobraževanja
Lara Makoter, 2019, magistrsko delo

Opis: Ena izmed temeljnih človekovih pravic – pravica do izobraževanja, ima poleg splošnega družbenega razvoja vse večji pomen tudi na področju delovnega prava. Delavci morajo biti ustrezno izobraženi, da lahko sledijo vsem spremembam (napredek tehnologije, digitalizacija) in tako pripomorejo k produktivnosti in konkurenčnosti delodajalca. Iz pravice do izobraževanja, kot splošne človekove pravice, ki je določena v mednarodnih aktih, zagotovljena pa je tudi z Ustavo Republike Slovenije, izhaja tudi pravica delavca do izobraževanja. Na nacionalni ravni je ta urejena v Zakonu o delovnih razmerjih (za javne uslužbence v Zakonu o javnih uslužbencih), ki pa izobraževanje delavcev opredeljuje tudi kot dolžnost in ne samo pravico. Ob le dveh členih v ZDR-1, pa ostaja glede izobraževanja delavcev odprtih več vprašanj, kot so npr.: kako daleč sega dolžnost delodajalca, da delavca napoti na izobraževanje, kako je z vštevanjem v delovni čas, katere so bistvene sestavine pogodbe o izobraževanju. Izobraževanje delavca je lahko podrobneje urejeno v kolektivnih pogodbah, a te po večini le povzemajo, oziroma v manjši meri dopolnjujejo zakonske določbe. Vse kar ni urejeno v zakonu ali kolektivni pogodbi, pa je prepuščeno dogovoru med strankama. Delavec in delodajalec v praksi skleneta posebno pogodbo o izobraževanju predvsem, kadar je izobraževanje v interesu delodajalca, saj z njo podrobneje določita pravice in obveznosti, ki izhajajo iz izobraževanja, medtem, ko je na usposabljanje in izpopolnjevanje delavec pogosto napoten z enostranskim aktom delodajalca. Do razlik v pravicah in dolžnostih iz pogodbe o izobraževanju pa prihaja tudi glede na to, v čigavem interesu je izobraževanje.
Ključne besede: izobraževanje, pravna ureditev, odsotnost iz dela, kolektivna pogodba, pogodba o izobraževanju
Objavljeno: 08.01.2020; Ogledov: 58; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (806,39 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici