| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
GEOGRAFSKI VIDIKI IZGRADNJE DOLENJSKE AVTOCESTE
Martina Gošte, 2009, diplomsko delo

Opis: Sodobno avtocestno omrežje je pogoj za uspešno gospodarsko razvitost določene regije oz. države. Slovenija je začela graditi avtocestno omrežje v 70-ih letih prejšnjega stoletja, leta 2009 pa naj bi bil dokončan slovenski avtocestni križ, ki poteka v dveh smereh (v smeri severozahod – jugovzhod oz. v smeri X. panevropskega koridorja ter v smeri severovzhod - jugozahod oz. v smeri V. panevropskega prometnega koridorja) in povezuje zahodno oz. osrednjo Evropo z Balkanom ter Jadransko morje z vzhodno Evropo. Za Slovenijo sta ključnega pomena V. in X. panevropski koridor, ki omogočata povezanost Slovenije z ostalimi evropskimi državami ter vstop na skupen evropski trg. Cestni promet danes močno vpliva na okolje, saj prihaja zaradi njega do krčenja gozdov, uničevanja kmetijskih površin, onesnaževanja zraka, tal in vode. Z namenom zmanjšati negativne učinke prometa postaja vedno bolj aktualen trajnostni promet, ki postavlja v ospredje železniški in vodni promet, krepitev javnih prevozov, vzpostavitev mreže kolesarskih poti itd. Že pri načrtovanju tras novih cest je potrebno izdelati poročilo o vplivih na okolje ter negativne vplive zmanjšati na najmanjšo možno mero. Dolenjski avtocestni odsek poteka od Ljubljane (razcep Malence) do mejnega prehoda Obrežje in predstavlja del slovenskega avtocestnega odseka, ki poteka od Karavank do meje s Hrvaško. Ta smer predstavlja del X. panevropskega koridorja. Dokončanje dolenjske avtoceste (predvidoma leta 2009) bo omogočilo ustrezne regionalne povezave znotraj Slovenije ter povezave s sosednjimi državami, ključnega pomena pa bo za jugovzhodno Slovenijo, ki bo z dobrimi prometnimi povezavami pridobila na pomenu. Ob slovenskem avtocestnem križu prihaja do koncentracije prebivalstva in različnih gospodarskih dejavnosti, na območjih v širšem zaledju mest ter na obrobju pa je mogoče opaziti pojav razpršene poselitve oz. celo praznjenje nekaterih predelov. Zaradi tega se je pojavila potreba po novih razvojnih smereh, ki bi tudi tem območjem omogočila boljšo prometno povezanost, s tem pa tudi boljši razvoj celotne regije. Za jugovzhodno Slovenijo je ključnega pomena tretja razvojna os, ki naj bi potekala od Dravograda do Metlike in povezala večja središča v Avstriji, Sloveniji in na Hrvaškem (npr. Gradec, Celje, Novo mesto, Reka, Karlovec). Novo mesto, ki predstavlja center jugovzhodne Slovenije, bo z izgradnjo nove avtoceste pridobilo kvalitetnejšo prometno povezavo proti severu in jugu, znašlo pa se bo tudi na presečišču dveh slovenskih razvojnih osi, kar bo celotnemu območju prineslo dodatne prednosti.
Ključne besede: avtocesta, avtocestni križ, panevropski koridorji, dolenjski avtocestni odsek, nove razvojne osi, jugovzhodna Slovenija, tretja razvojna os
Objavljeno: 29.05.2009; Ogledov: 2808; Prenosov: 290
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

4.
SPREMEMBE PRI POROČANJU PO ODSEKIH PO MSRP 8 V PRIMERJAVI Z NJEGOVIM PREDHODNIKOM MRS 14
Matej Vrčkovnik, 2009, diplomsko delo

Opis: S 1. 1. 2009 morajo podjetja, ki poročajo po MSRP, razkrivati informacije po odsekih po MSRP 8, ki je nadomestil MRS 14. MSRP 8 je standard, ki je skoraj kopija ameriškega standarda SFAS 131. Njegovo sprejetje je predvsem posledica zbliževanja MSRP in US GAAP. Z MSRP 8 se bistveno spremeni opredeljevanje odsekov. Medtem ko so bili pri MRS 14 odseki opredeljeni kot področni in območni, so pri MSRP 8 odseki, o katerih se poroča, opredeljeni na osnovi informacij, ki jih vodilna oseba za sprejemanje poslovnih odločitev (CODM) uporablja za sprejemanje odločitev glede poslovanja podjetja. V teoretičnem delu smo predstavili standard poročanje po poslovnih odsekih (MSRP 8) in standard poročanje po odsekih (MRS 14) in ju primerjali med seboj. Proučevali smo tudi vplive in spremembe ob prehodu z MRS 14 na MSRP 8 z vidika poročevalcev in z vidika uporabnikov računovodskih informacij. Ugotovili smo, da so pripravljavci računovodskih informacij v letnih poročilih dokaj dobro sprejeli standard, medtem ko so uporabniki informacij do novega standarda dokaj zadržani. Kot slabost MSRP 8 so največkrat omenili neobvezno poročanje po območnih odsekih in zmanjšanje primerljivosti zaradi izvzetega kriterija tveganj in nagrad, ki ga prinaša poslovodski pristop. V avtomobilski industriji podjetja, ne glede na standard poročanja, razkrivajo skorajda istovrstne informacije. Razlike nastajajo pri številu odsekov in številu razkritih postavk, kar pa glede na ugotovitve naše raziskave ni pogojeno, po katerem standardu podjetje poroča. S tem smo zavrgli trditve, da imajo informacije, razkrite po MSRP 8, za zunanje uporabnike večjo dodano vrednost, da informacije, razkrite po MSRP 8, pripomorejo k boljšemu razumevanju letnega poročila kot celote in da se pri MSRP 8 povečuje tveganje razkrivanja občutljivih informacij. Sklepamo lahko tudi, da se stroški priprave informacij po MSRP 8 ne zmanjšajo pomembno. Če bi se, bi verjetno vsa podjetja ali vsaj večina takoj prešla na poročanje po MSRP 8, kar pa se pri podjetjih v avtomobilski industriji ni zgodilo.
Ključne besede: poročanje po poslovnih odsekih (MSRP 8), poročanje po odsekih (MRS 14), razkritja o odsekih podjetja in z njimi povezanih informacij (SFAS 131), mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP), ameriški splošno sprejeti standardi (US GAAP), vodilna oseba za sprejemanje poslovnih odločitev (CODM), območni odsek, področni odsek, poslovni odsek, avtomobilska industrija
Objavljeno: 08.12.2009; Ogledov: 2647; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (437,82 KB)

5.
PRIMERJAVA VARIANTNIH REŠITEV ZA GRADNJO DRŽAVNE CESTE NA ODSEKU MMP HOLMEC - OTIŠKI VRH
Katja Prosenak, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljene tri variante nove cestne povezave, ki poteka od Mednarodnega mejnega prehoda (MMP) Holmec ter do priključka Otiški vrh. Za variantne rešitve je izdelana primerjalna analiza po različnih kriterijih. Celotni odsek je - zaradi lažjega prikazovanja poteka variant in primerjave med posameznimi variantami - razdeljen na štiri pododseke. Pri posamezni varianti se značilnosti ceste med pododseki spreminjajo. Variante so izdelane za različne vrste ceste, z različnimi projektno-tehničnimi elementi. V zaključnem delu diplomskega dela so vse tri variante medseboj primerjane in vrednotene. Pri primerjavi in vrednotenju se izhaja iz treh kriterijev: kriterij tehničnih karakteristik, kriterij dolžine trase in kriterij potrebnih večjih objektov na trasi nove cestne povezave. Na podlagi primerjave in vrednotenja se je kot najprimernejša izkazala varianta 1. Varianti 2 in 3 sta se pokazali kot primerni, sprejemljivi.
Ključne besede: hitra cesta, glavna cesta, rekonstrukcija, varianta, podvarianta, odsek, pododsek, trasa
Objavljeno: 21.12.2009; Ogledov: 1895; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

6.
NEVARNI CESTNI ODSEKI PO MNENJU MOTORISTOV
Simona Kirar, 2010, diplomsko delo

Opis: Povzetek Vozniki enoslednih vozil so v prometu ena izmed najbolj izpostavljenih in ranljivih skupin udeležencev v cestnem prometu. Predvsem zaskrbljujoč je podatek, da je stopnja težavnosti prometnih nesreč, v katerih so udeleženi motoristi, zelo visoka. Stopnja tveganja prometne nesreče s smrtnim izidom pri motoristih je 18 krat večja kot pri voznikih avtomobilov. Različne raziskave kažejo, da se stopnja tveganja z leti povečuje. Do leta 1996 so motoristi predstavljali 9,5% vseh smrtnih žrtev prometnih nesreč, leta 2006 je v prometnih nesrečah v državah EU umrlo 6200 voznikov motorjev, kar predstavlja že 16% vseh smrtnih žrtev prometnih nesreč, pri čemer je bilo opravljenega le 2% vsega prometnega dela. Namen naloge je ugotoviti lokacije in resnične vzroke za nastanek prometnih nesreč voznikov koles z motorjem in motornih koles na državnih cestah, ki izhajajo iz voznika, vozila in okolja oz. ceste. Ugotoviti je potrebno lokacije mest zgostitev prometnih nesreč motoristov na državnih cestah in izvir vzrokov za nastanek prometnih nesreč ter predlagati ukrepe za eliminiranje tistih vzrokov, ki izhajajo iz ceste oz. njenega projektiranja, gradnje in vzdrževanja. Cilja naloge sta dva: • zmanjšanje števila prometnih nesreč med vozniki enoslednih motornih vozil in • zmanjšanje deleža umrlih voznikov enoslednih motornih vozil v prometnih nesrečah
Ključne besede: motorno kolo, nevaren cestni odsek, anketno delo, prometna nesreča
Objavljeno: 06.12.2010; Ogledov: 2379; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

7.
RAZKRITJA INFORMACIJ O (PO) ODSEKIH V LETNIH POROČILIH SLOVENSKIH VELIKIH DRUŽB
Daniel Zdolšek, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Splošno sprejeta pravila računovodenja dajejo podjetjem in njihovim vodstvom možnost diskrecijske izbire, da znotraj dovoljenega nabora možnih metod in razkritij izberejo metode računovodenja in razkritja po svoji presoji. Pomemben dejavnik, ki vpliva na odločanje podjetij (vodstev podjetij) glede razkrivanja ali prikrivanja računovodskih informacij, je obstoj stroškov (bremen), povezanih z (možnimi) škodljivimi učinki za podjetje, na katere je podjetje občutljivo. Izsledki raziskave kažejo, da tri četrtine slovenskih (po velikosti) velikih družb ne razkriva informacij o (po) odsekih v svojih letnih poročilih. Prav tako obseg (število) razkritih informacij po odsekih glede na splošno sprejeta pravila računovodenja (Slovenske računovodske standarde) pri tistih slovenskih (po velikosti) velikih družbah, ki informacije po odsekih razkrivajo v letnih poročilih in katerih vrednostni papirji praviloma niso uvrščeni na organizirani trg vrednostnih papirjev, ni odvisen od dejavnikov (lastnosti podjetja), kot so velikost podjetja, finančno vzvodje podjetja, dobičkonosnost podjetja, stopnja rasti podjetja, obstoj takšnega imetnika deleža podjetja, ki podjetje obvladuje, in obstoj obvladujočega podjetja drugemu podjetju. V več preteklih raziskavah je imelo več teh dejavnikov vpliv na obseg razkritih informacij o (po) odsekih, vendar pri proučitvi vzorca družb, katerih vrednostni papirji so bili uvrščeni na organizirani trg vrednostnih papirjev in ne tistih, katerih vrednostni papirji niso bili uvrščeni na organizirani trg vrednostnih papirjev. Edini dejavnik, ki ima vpliv na obseg razkritih informacij o (po) odsekih, je tisti, ki kaže, ali podjetje deluje v proizvodni dejavnosti. Proučitev ravnanja (obnašanja) vodstev podjetij glede razkrivanja posameznih (vrst) informacij po odsekih v letnih poročilih pri tistih slovenskih (po velikosti) velikih družbah, ki informacije po odsekih razkrivajo v letnih poročilih, kaže, da sta glede ravnanja vodstev podjetij pomembni dejstvi, ali je podjetje razkrilo svoje obveznosti do virov sredstev po odsekih in ali je podjetje razkrilo svoje prihodke po odsekih. Razkritje obveznosti do virov sredstev po odsekih v letnem poročilu tako na splošno opredeljuje vzorec razkrivanja podjetja glede ravnanja vodstva podjetja pri razkrivanju informacij po odsekih. Dejavniki, ki imajo vpliv na ravnanje vodstva podjetja pri razkrivanju informacij po odsekih, so velikost podjetja, obstoj takšnega imetnika deleža podjetja, ki podjetje obvladuje, in obstoj obvladujočega podjetja drugemu podjetju. Izidi proučevanega vzorca družb, ki informacije po odsekih razkrivajo v letnih poročilih in katerih vrednostni papirji praviloma niso uvrščeni na organizirani trg vrednostnih papirjev, kažejo, da stroški (bremena), povezani z (možnimi) škodljivimi učinki za podjetje, na katere je podjetje občutljivo, niso pomemben dejavnik, ki bi imel vpliv na obseg (število) razkritih informacij o (po) odsekih v letnem poročilu (glede na v raziskavi proučevane dejavnike). Ima pa obstoj stroškov (bremen), povezanih z (možnimi) škodljivimi učinki za podjetje, na katere je podjetje občutljivo, vpliv na ravnanje (obnašanje) vodstva podjetja pri razkrivanju informacij po odsekih, zaradi katerih vodstvo podjetja razkritje le nekatere posamezne vrste informacij o (po) odsekih v letnem poročilu.
Ključne besede: računovodsko poročanje, razkritja, računovodska razkritja, računovodske informacije, letno poročilo, poslovni odsek, poročanje po odsekih, slovenski računovodski standardi (SRS), poročanje o odsekih, mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP), razvoj, stroški; povezani z možnimi škodljivimi učinki za podjetje, tveganja, kazalec (indeks) razkrivanja, (vedenjski) vzorec razkrivanja, odločanje o razkrivanju informacij
Objavljeno: 29.06.2011; Ogledov: 2315; Prenosov: 93
URL Povezava na celotno besedilo

8.
PRIMERJAVA VARIANTNIH REŠITEV REKONSTRUKCIJE REGIONALNE TURISTIČNE CESTE OPLOTNICA - PESEK - CEZLAK
Uroš Abram, 2011, diplomsko delo

Opis: Rekonstrukcija ceste predstavlja gradbeni poseg, pri katerem gre prvenstveno za zamenjavo vozišča oz. voziščne konstrukcije ceste, hkrati pa se običajno korigirajo tudi projektno-tehnični elementi rekonstruirane ceste. Rekonstrukcija ceste je potrebna torej prvenstveno zaradi deformiranosti vozišča oziroma voziščne konstrukcije, ki nastane zaradi prometnih obremenitev, vpliva vremenskih razmer, lastnosti vgrajenih materialov ter drugih razlogov. Zaradi naštetega se pojavijo vidne poškodbe vozišča kot so, kolesnice, razpoke, posedki, mrežne razpoke, udarne jame ter poškodbe ostalih elementov ceste (bankina, brežina, berma itd.), ki neposredno ali posredno vplivajo na potekanje prometa po obravnavanem odseku ter na prometno varnost. Rekonstrukcije se projektirajo ter izvajajo na plansko dobo 10 let, kar pomeni, da morajo vsi elementi ceste, glede na prirastek prometa v tem obdobju ohraniti lastnosti, ki še omogočajo varno odvijanje prometa. Zaradi vse večjega zmanjševanja proračunskih sredstev, ki so namenjena za cestno infrastrukturo je vedno bolj pomembno, da upravljalec cestne infrastrukture pravilno določi obseg ukrepov, ki se bodo pri določeni rekonstrukciji oziroma novogradnji izvajali in s tem optimizira stroške izvedbe. To lahko izvedemo z študijo vrednotenja variant, kar pa se zaenkrat v področju rekonstrukcij maloprometnih cest praviloma ni uporabljalo. V diplomski nalogi sta predstavljeni dve varianti možne rekonstrukcije regionalne turistične ceste RT-930 Oplotnica – Pesek – Cezlak. Z opravljeno analizo smo poskušali ugotoviti primernejšo izbiro elementov (in dimenzij) ceste v prečnem profilu in utemeljitev le-te. V diplomskem delu sta obe varianti medsebojno primerjani in vrednoteni po izbranih kriterijih. Na podlagi opravljene primerjalne analize je bilo ugotovljeno, da je primernejša rekonstrukcija s širino vozišča 5,0 m (2 x 2,5m), saj upraviči višje stroške izvedbe zaradi večjega števila objektov, glede na večjo prometno varnost, udobnost vožnje ter morebitno povečanje turističnega razvoja tega dela Pohorja in s tem posledično povečanja prometa na tem odseku.
Ključne besede: regionalna cesta, turistična cesta, rekonstrukcija, varianta, odsek, trasa
Objavljeno: 21.07.2011; Ogledov: 2150; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (17,92 MB)

9.
PREDLOG REKONSTRUKCIJE CESTNEGA ODSEKA GLEDE NA PREDVIDENE SANACIJSKE UKREPE POSAMEZNIH HOMOGENIH PODODSEKOV
Miha Kalan, 2011, diplomsko delo

Opis: Rekonstruiranje, saniranje oz. na splošno povedano, vzdrževanje cestnega omrežja, postaja iz leta v leto pomembnejša dejavnost sodobnih evropskih držav. Le z zagotavljanjem tekočega oz. nemotenega pretoka prometa namreč lahko izboljšujemo povezanost med posameznimi državami ter mesti znotraj njih. S tem posledično skrbimo za večjo mobilnost in fleksibilnost prebivalstva ter pospešujemo makro – ekonomski razvoj mest in držav. Vzdrževanje cestnega omrežja ni zgolj "šablonsko" ter že vnaprej dolgoročno začrtano sistematično dejanje. Tako se v raznovrstnih študijah pojavljajo najrazličnejši metadološki pristopi, za katere velja skupna točka - kako najbolej optimizirati način vzdrževanja cestnega omrežja. Eden izmed možnih načinov vzdrževanja je predstavljen v diplomski nalogi. V skladu z navedenim so v diplomskem delu predstavljeni vzroki za nastanek poškodb, opisani ukrepi za saniranje, predstavljene osnove za določitev sanacijskih ukrepov ter tudi podan opis posameznega sanacijskega ukrepa. Na koncu je dodan primer oz. postavljena metadologija načrtovanja sanacije cestnega odseka, ki temelji na predlogu sanacije posameznega homogenega pododseka.
Ključne besede: cesta, voziščna konstrukcija, vzdrževanje, odsek, pododsek, dimenzioniranje, rekonstrukcija, saniranje
Objavljeno: 10.11.2011; Ogledov: 1474; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (31,98 MB)

10.
POSTOPEK REKONSTRUKCIJE MALOPROMETNE CESTE: PRIMER LOKALNE CESTE ŠOŠTANJ - TOPOLŠČICA
Jure Videmšek, 2013, diplomsko delo

Opis: Rekonstrukcija maloprometnih cest je obširno področje, pri katerem je potrebno upoštevati večje število vplivnih dejavnikov, končne rešitve rekonstrukcij pa običajno usklajevati med različnimi zahtevami uporabnikov maloprometnih cest. Pogosto je treba pri načrtovanju ter izvajanju rekonstrukcij maloprometnih cest sklepati kompromise med zahtevanimi vložki (sredstvi) ter velikostjo uporabljenih projektno-tehničnih elementov, pogosto tudi žal na račun nižje stopnje prometne varnosti. Predmet obravnave diplomske naloge je prikaz rekonstrukcije maloprometne ceste Šoštanj–Topološica v mestni občini Šoštanj. Predstavljena je problematika obstoječega (dotrajanega)odseka, pomanjkljivosti ter slabosti obstoječe ureditve. V nadaljevanju je podan prikaz projektnih rešitev ter podroben prikaz izvedene rekonstrukcije. V sklepnem delu so dodani predlogi za izboljšanje obstoječega stanja, predvsem z vidika izboljšanja nivoja prometne varnosti.
Ključne besede: maloprometna cesta, trasa, rekonstrukcija, prečni profil ceste, vzdolžni profil ceste, odsek, lokalna cesta.
Objavljeno: 20.09.2013; Ogledov: 1281; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (2,65 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici