1. Izvršilne funkcije in kognitivna rezerva v pozni odraslosti v povezavi z dvojezičnostjo : magistrsko deloNina Partljič, 2024, magistrsko delo Opis: V raziskavi smo proučevali povezavo med dvojezičnostjo, izvršilnimi funkcijami in kognitivno rezervo pri starejših odraslih po 65. letu starosti. Vzorec je predstavljalo 36 udeležencev (18 enojezičnih in 18 dvojezičnih). V dvojezični skupini je devet oseb oba jezika pričelo usvajati hkrati (simultana dvojezičnost), devet jih je drugi jezik pričelo usvajati naknadno (sukcesivna dvojezičnost). V raziskavi smo uporabili naslednje instrumente: KPSS, CRIq, TMT, Digit span, Stroopov test, Test fonemske verbalne fluentnosti FAS in Vprašalnik o dvojezičnosti.
Zanimalo nas je, ali med skupinami obstajajo razlike v kognitivni rezervi in izvršilnih funkcijah. Predvidevali smo določene prednosti dvojezičnih posameznikov z izjemo testa verbalne fluentnosti, pri čemer smo pričakovali višje rezultate v enojezični skupini. Primerjave smo opravili tudi znotraj skupine dvojezičnih, pri čemer nas je zanimala primerjava med simultano in sukcesivno dvojezičnostjo.
Ugotovili smo, da so bile v povprečju na preizkusih uspešnejše enojezične osebe. Prav tako so njihovi rezultati nakazovali višjo kognitivno rezervo. Pri primerjavi dvojezičnih oseb so rezultati pokazali prednosti simultane dvojezičnosti.
Rezultati preteklih raziskav so mešani. Sklepamo, da je vzroke za to mogoče najti v različnih izbirah metod raziskovanja, raznolikosti pripomočkov, heterogenosti skupin in različnih pojmovanjih proučevanih konceptov. Potreba po oblikovanju skupnih smernic je med raziskovalci velika in večkrat izpostavljena tema.
Ključne besede: izvršilne funkcije, kognitivna rezerva, dvojezičnost, pozna odraslost
Objavljeno v DKUM: 06.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 19
 Celotno besedilo (1,45 MB) |
2. Povezanost emocionalne inteligentnosti in modrosti z zadovoljstvom v romatičnih razmerjih v zgodnji in srednji odrasli dobi : magistrsko deloNeja Križanec, 2024, magistrsko delo Opis: Emocionalna inteligentnost si je na konceptualni ravni podobna z modrostjo. Oba konstrukta vključujeta napredne ravni čustvenega zavedanja in uravnavanja čustev, kar naj bi vzpodbujalo zadovoljstvo z romantičnimi odnosi. Obdobje zgodnje odraslosti je zaznamovano s pripravo na partnerstvo in straševstvo, v smeri razvijanja intimnosti, prevzemanja partnerskih obvez in oblikovanja stabilnih in trajnih romantičnih odnosov. Te naloge pa se še poglabljajo v obdobju srednje odraslosti. V naši raziskavi, kjer smo želeli ugotoviti kakšna je povezanost emocionalne inteligentnosti, modrosti in zadovoljstva v romantičnih razmerjih, v obdobju zgodnje in srednje odraslosti in ali sta emocionalna inteligentnost in modrost napovednika zadovoljstva v romantičnih razmerjih, je sodelovalo 213 udeležencev. Ugotovili smo, da sta emocionalna inteligentnost in modrost pozitivno povezana z zadovoljstvom v romantičnih razmerjih, in da je emocionalna inteligentnost pomemben napovednik zadovoljstva. Prav tako smo ugotovili, da prihaja do razlik v samoocenjevanju na dimenzijah emocionalne inteligentnosti, glede na spol. Pri tem se moški ocenjujejo višje na dimenziji samokontrola, ženske pa se ocenjujejo višje na dimenziji čustvenost. Na dimenziji čustvenost so vidne razlike tudi glede na starost, in sicer mlajši odrasli so se ocenjevali kot bolj čustvene kot srednji odrasli. V samoocenjeni modrosti ne opažamo razlik, glede na starost.
Ključne besede: emocionalna inteligentnost, modrost, zadovoljstvo z romantičnim razmerjem, srednja odraslost, zgodnja odraslost
Objavljeno v DKUM: 28.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 33
Celotno besedilo (717,97 KB) |
3. Življenjski poteki žensk brez lastnih otrok v srednji odraslostiViktorija Majger, 2020, magistrsko delo Opis: Kljub temu da je materinstvo tradicionalno pomembna in visoko cenjena vrednota in mnogokrat percipirana tudi kot osrednje poslanstvo za ženske, je po svetu opaziti trend povečevanja deleža žensk, ki nikoli ne postanejo matere. V zahodnih kulturah ostane v kohorti navadno brez otrok vsaj tretjina žensk, vendar so v to število zajete tako ženske, ki so neplodne ali kako drugače nezmožne postati mati, kot tudi tiste, ki se za življenje brez otrok odločijo same. Slednjim posvečamo pozornost v pričujoči nalogi.
V magistrski nalogi smo preučevali življenjske poteke žensk v srednji odraslosti, ki so brez otrok po lastni izbiri. Raziskovali smo, kako se tlakuje pot do tovrstne odločitve, katere so skupne prelomnice ali pomembni življenjski dogodki na tej poti, katere vrednotne usmeritve zasledujejo in kako so se odločale. Prav tako smo preverili pojavnost stigme, vezane na odločitev zdravih žensk za življenje brez otrok, in v kakšni obliki se kaže. Raziskava temelji na kvalitativnem pristopu po načelu utemeljene teorije, pri čemer smo izvedli 12 poglobljenih intervjujev. Po dobljenih in analiziranih rezultatih smo s pomočjo računalniškega programa ATLAS.ti oblikovali 66 kod, od tega 3 pametne kode (superkode), iz katerih smo sestavili pet osrednjih konceptov, in sicer investicije časa, prelomnice, stigma – pritiski, odločitve, slika starševstva.
Nematerinstvo ni nikoli produkt ene same odločitve, temveč je posledica več odločitev na številnih področjih življenja posameznice tekom časa. Pri tem lahko izpostavimo pomembnost partnerskega odnosa in močno zastopanje odgovornosti do pozitivnih odnosov (do sebe, družine, partnerja, družbe, prihodnosti). V ta vodila je zajeta kombinacija tradicionalnih in postmodernih vrednot. Zaradi rahljanja socialnih norm v družbi je zaznati manjšo stopnjo izkušenj s stigmatizacijo, za ženske pa so družbeno pogojene spolne vloge še vedno jasno postavljene v smeri materinstva.
Ključne besede: življenjski poteki, utemeljena teorija, srednja odraslost, (ne)materinstvo, stigma
Objavljeno v DKUM: 26.10.2020; Ogledov: 1165; Prenosov: 257
Celotno besedilo (1,81 MB) |
4. Zadovoljstvo s partnerskim odnosom na prehodu v starševstvoSara Brezovnik, 2020, magistrsko delo Opis: V obdobju zgodnje odraslosti večina posameznikov zaživi v dolgotrajnem partnerskem odnosu in partnerja v svojo sredo pogosto sprejmeta novorojenčka. Prehod v starševstvo je univerzalni pojav, kjer partnerja iz diadnega preideta v triadni odnos in sprejmeta novo vlogo, ki terja veliko prilagajanja in odrekanja. Ob tem se pogosto zgodi, da pozabita na partnerski odnos in ga začneta zanemarjati. Posledično se zadovoljstvo s partnerskim odnosom zmanjša.
Takšni zaključki so se izkazali tudi v naši raziskavi, v kateri je bilo zajetih 448 žensk iz Slovenije, ki so v koledarskem letu 2018 rodile prvorojenca oz. prvorojenko. Naš vprašalnik je bil sestavljen iz demografskih vprašanj ter vprašanj o okoliščinah nosečnosti in partnerske zveze, iz vprašanj o ohranjanju partnerskega odnosa, vključen je bil tudi vprašalnik zadovoljstva s partnerskim odnosom (RAS), lestvica nevroticizma iz vprašalnika velikih pet osebnostnih lastnosti (BFI) in kratka oblika Beckovega vprašalnika depresivnosti (BDI-SF). Preverilo se je, ali obstajajo dejavniki tveganja, ki bi se povezovali z večjim upadom v zadovoljstvu s partnerstvom na prehodu v starševstvo. Ti dejavniki so bili izbrani na podlagi razvitega VSA (»Vulnerability-Stress-Adaptation) modela (Karney in Bradbury, 1995). Le-ta predpostavlja okoliščine, ki v obdobju prehoda v starševstvo pogosto vodijo v nezadovoljstvo, vendar pa je ta dinamika odvisna od posameznikove osebne ranljivosti, njegovega načina soočanja s stresom ter sposobnosti prilagajanja na nove situacije.
Rezultati raziskave so pokazali, da so starejše prvorodke, stare nad 28 let, doživele večji upad v zadovoljstvu s partnerskim odnosom na prehodu v starševstvo kot mlajše prvorodke, stare do vključno 28 let. Večji upad v zadovoljstvu s partnerskim odnosom na prehodu v starševstvo se je izrazil tudi pri bolj čustveno labilnih in depresivnih udeleženkah ter pri tistih, ki so v ohranjanje partnerskega odnosa vlagale manj truda. Obenem je bilo ugotovljeno, da se v povprečju nizke ocene zadovoljstva s partnerskim odnosom pojavljajo pri čustveno labilnih in depresivnih, medtem ko se višje ocene pojavljajo pri poročenih materah in tistih, ki se bolj trudijo za ohranjanje zadovoljujočega partnerskega odnosa.
Ključne besede: zgodnja odraslost, partnerstvo, prehod v starševstvo, zadovoljstvo s partnerskim odnosom
Objavljeno v DKUM: 09.06.2020; Ogledov: 1759; Prenosov: 315
Celotno besedilo (1,70 MB) |
5. Osebnostne značilnosti in identitetne težave mladih na prehodu v odraslostKim Caf, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo se osredotočili na (psihopatološke) osebnostne značilnosti in identitetne težave pri mladih na prehodu v odraslost. Gre za razvojno obdobje od konca mladostništva pa vse skozi dvajseta leta – 18 do 25/27 let. Za večino mladih v razvitih državah je to obdobje velikih sprememb in pomembnih odločitev. Zaradi spremenljivosti življenja v tem obdobju smo se osredotočili na stabilnost identitete in (psihopatološke) osebnostne značilnosti. Zanimalo nas je, kako se to povezuje s starostjo (v času prehoda v odraslost) in kako se med seboj razlikujejo moški ter ženske. Dodatno nas je zanimala še primerjava med študenti različnih smeri. Naš vzorec so sestavljali študenti (N = 162) iz različnih študijskih smeri (zdravstvene smeri, psihoterapija, pravo, ekonomija in tehnične smeri), ki jih uvrščamo v zdravo populacijo. V pisni obliki so izpolnili tri vprašalnike: Vprašalnik osebnostne organizacije (IPO), Vprašalnik motenj osebnosti (VMO-2) in Osebnostni vprašalnik za DSM-5 (PID-5). Ugotovljene so bile nekatere pomembne razlike med spoloma (glede osebnostnih dimenzij negativnega čustvovanja, antagonizma in nekaterih motenj osebnosti). V skladu s pričakovanji smo prav tako ugotovili, da se s starostjo izraženost vseh motenj na osebnostnem področju zmanjšuje, identiteta in obrambno-varovalni mehanizmi pa postajajo vse bolj zreli. V obdobju prehoda v odraslost lahko opazimo tudi upad osebnostne dimenzije negativnega čustvovanja in ugotavljamo, da osebnostni razvoj znotraj prehoda v odraslost poteka v smeri bolj prilagojenega psihološkega delovanja.
Ključne besede: prehod v odraslost, identitetna zmedenost, obrambni mehanizmi, motnje osebnosti, osebnostne značilnosti
Objavljeno v DKUM: 18.02.2020; Ogledov: 2394; Prenosov: 574
Celotno besedilo (821,71 KB) |
6. Prilagoditveno vedenje v povezavi z avtonomijo in individualnostjo v obdobju prehoda v odraslostNina Vučinić, 2018, magistrsko delo Opis: Prilagoditveno vedenje je proces, skozi katerega posameznik oblikuje sebe ter povezuje ter hkrati razmejuje sebe in okolje. Skozi ta proaktivni proces posameznik organizira svoje življenje na namenski, fleksibilen način, da zadovolji svoje potrebe in ugodi zahtevam okolja. Za uspešnost procesa je potrebnih več faktorjev, saj je tudi prilagoditveno vedenje večdimenzionalni proces. Gre za naučeno vedenje, ki ga mora posameznik obvladati, shraniti in priklicati v določenem trenutku. Avtonomija ali posameznikova samostojnost se nanaša na zmožnost zastavljanja in osvajanja ciljev, osebne samostojnosti in svobode ter neodvisnosti. Tudi ta se kaže na več nivojih. Gre za distanciranje od ostalih in pripisovanje dosežkov lastnemu delu in trudu. Koncept individualnosti je precej prepleten s konceptom avtonomije. V obdobju prehoda v odraslost je v polnem teku in je ključen za razmejevanje sebe in lastne identitete od drugih. Gre za oblikovanje lastnih interesov ter mnenj. Gre tudi za pomembno psihološko diferenciacijo med sabo in starši.
Vzorec je zajemal 179 udeležencev starih med 18 in 27 let (Mstarost=21.78 let). 52.5% udeležencev je ženskega spola, 47.5% pa moškega. Udeleženci so dosegali različne stopnje izobrazbe, od srednješolske do magisterija (4. do 7. stopnja izobrazbe). Aplicirali smo vprašalnike ABAS-III (sistem ocenjevanja prilagoditvenega vedenja), PSI (vprašalnik psihološke separacije) ter TOPO-K (test individualizacije na prehodu v odraslost). Na podlagi literature zastavljene hipoteze smo preverjali s programom SPSS in primernimi izbranimi analizami.
Rezultati so pokazali, da so številne poddimenzije prilagoditvenega vedenja napovednik avtonomije in individualnosti. Med napovednike avtonomije spadajo vključevanje v širše okolje, zdravje in varnost, prosti čas, skrb zase, samonadzor, socializacija in gibanje/delo. Med napovednike individualnosti spadajo funkcionalne/(pred)akademske spretnosti, prosti čas, skrb zase, samonadzor, socializacija in gibanje/delo. Rezultati so pokazali tudi signifikantne povezave med avtonomijo in individualnostjo ter spoloma. Prav tako je prihajalo do signifikantnih razlik pri rezultatih povezav med vsemi tremi konstrukti s spremenljivko starost. Pokazale so se tudi povezave med konstrukti in stopnjo izobrazbe ter med zaposlenostjo in avtonomijo.
Ključne besede: prilagoditveno vedenje, avtonomija, individualnost, prehod v odraslost, starost, spol, odraščanje
Objavljeno v DKUM: 23.10.2018; Ogledov: 1450; Prenosov: 155
Celotno besedilo (1,16 MB) |
7. Nekateri razlogi za (ne)osamosvojitev mladih odraslih od primarne družineKatja Horvat, 2017, magistrsko delo Opis: Trend podaljšanega bivanja s starši velja v Evropi za vedno bolj prisoten fenomen. Ključno vprašanje pri tem je, kateri razlogi so pomembno vplivali na prisotnost tega stanja. Magistrsko delo sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je podrobneje opredeljen termin mladih odraslih in njihov prehod iz mladosti v odraslost. V nadaljevanju sta bila v središče postavljena pomen družine v življenju mlade odrasle osebe in podaljšano bivanje mladih odraslih v domu staršev. V tem sklopu je bilo preučeno, kako se medsebojna odvisnost, podpora in nadzor s strani staršev izražajo v življenju mlade odrasle osebe ter kako se z emocionalno osamosvojitvijo spoprijemajo starši in mladi odrasli. Posebna pozornost je bila namenjena razlagi vpliva naraščajoče negotovosti na mlade odrasle, ki so na prehodu v odraslo dobo. Poudarjen je bil vidik podaljševanja izobraževanja, nezaposlenosti in začasnih zaposlitev ter partnerskih zvez mladih odraslih.
Empirični del predstavlja raziskava, katere rezultati in njihova analiza temeljijo na ugotavljanju nekaterih razlogov za (ne)osamosvojitev mladih odraslih od primarne družine. Vzorec zajema slovenske mlade odrasle, stare 19–35 let. Podatki, zbrani z anketnim vprašalnikom, so bili obdelani s pomočjo programa SPSS. Ugotovljeno je bilo, da največ anketiranih mladih odraslih živi v nepremičnini staršev, v skupnem gospodinjstvu in da jih najmanj živi v lastni nepremičnini. Anketirani, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s starši, ocenjujejo bivanje doma za finančno ugodno. Odgovorili so, da je njihov mesečni dohodek od dela nizek in da posledično bivajo v domovanju staršev zato, ker si lastne nepremičnine finančno ne morejo zagotoviti. Rezultati so potrdili, da nestalne zaposlitve in partnerske zveze, nižji mesečni dohodki od dela in ostali dohodki, vplivajo na podaljšano življenje mladih odraslih s starši. Mlade odrasle na eni stani bremeni družbena negotovost, medtem ko gre na drugi strani za delno izbran življenjski slog, povezan s številnimi ugodnostmi bivanja doma.
Ključne besede: mladi odrasli, prehod iz mladosti v odraslost, podaljšano bivanje pri starših, naraščajoča negotovost.
Objavljeno v DKUM: 11.10.2017; Ogledov: 2230; Prenosov: 395
Celotno besedilo (2,18 MB) |
8. POVEZANOST VZGOJNIH STILOV STARŠEV Z DIMENZIJAMI OSEBNOSTI IN SAMOSPOŠTOVANJEM POSAMEZNIKOV V ZGODNJI ODRASLOSTIJasmina Belna, 2016, magistrsko delo Opis: Stili, ki jih starši uporabljajo pri vzgoji svojih otrok, se povezujejo z različnimi področji otrokovega življenja in funkcioniranja, ne samo v času otroštva, pač pa se učinki vzgoje kažejo tudi kasneje v življenju. Magistrsko delo obravnava posameznike v obdobju zgodnje odraslosti. Osnovni namen raziskave je ugotoviti povezanost vzgojnih stilov staršev z dimenzijami osebnosti in s samospoštovanjem udeležencev v obdobju zgodnje odraslosti. Cilj je tudi ugotoviti, ali vzgojni stili staršev pomembno napovedujejo samospoštovanje in osebnostne dimenzije posameznikov v zgodnji odraslosti. V raziskavi so bili uporabljeni trije vprašalniki, in sicer Vprašalnik avtoritete staršev, Vprašalnik za merjenje strukture osebnosti po modelu »Velikih pet« in Lestvica samospoštovanja. Udeleženci raziskave so bili posamezniki med 22. in 45. letom starosti, 57 je bilo moških in 71 žensk. Pridobljeni so bili tudi nekateri demografski podatki udeležencev. Rezultati so pokazali, da se demokratični in permisivni vzgojni stil staršev pozitivno povezujeta s samospoštovanjem posameznikov v zgodnji odraslosti, med avtoritarnim vzgojnim stilom in samospoštovanjem pa obstaja negativna povezava. Demokratični vzgojni stil staršev napoveduje višjo izraženost osebnostnih dimenzij ekstravertnosti, odprtosti, vestnosti in sprejemljivosti pri njihovih otrocih, avtoritarni vzgojni stil pa se pozitivno povezuje z nevroticizmom pri udeležencih raziskave. Starševski permisivni vzgojni stil se pozitivno povezuje z ekstravertnostjo, odprtostjo in sprejemljivostjo ter je hkrati negativno povezan z vestnostjo. Kljub povezavam pa se vzgojni stili staršev niso izkazali za pomembne prediktorje samospoštovanja in osebnostnih dimenzij pri udeležencih v raziskavi, zato bi bile potrebne nadaljnje raziskave.
Ključne besede: starši, vzgojni stili, osebnostne dimenzije, samospoštovanje, zgodnja odraslost
Objavljeno v DKUM: 17.11.2016; Ogledov: 2474; Prenosov: 385
Celotno besedilo (966,56 KB) |
9. Skladnost samoocene in dejanskih kognitivnih sposobnosti v pozni odraslostiBarbara Krpan, 2016, magistrsko delo Opis: Naša študija proučuje s starostjo povezane spremembe v pozni odraslosti na več področjih kognitivnega delovanja, to so: področje jezika, sposobnosti vidnega zaznavanja, besednega spomina, vidno prostorskega spomina ter pozornosti in koncentracije. Zanima nas, kako odrasli v obdobju pozne odraslosti rešujejo različne kognitivne naloge in kakšne so njihove samoocene spoznavnega delovanja na omenjenih področjih. Cilj naloge je ugotoviti, ali so samoocene različnih sposobnosti ustrezne, oz. ali starostniki ocenjujejo svoje kognitivne sposobnosti v skladu z dejanskimi kognitivnimi sposobnostmi. Omenjeno problematiko preverjamo na namenskem vzorcu 62-ih posameznikov (31 moških in 31 žensk), starih od 65 do 94 let. Rezultati se razlikujejo glede na merjene sposobnosti. Ugotovimo, da se pojavljajo statistično pomembne razlike med mlajšimi in starejšimi starostniki (v prid mlajših starejših) na skoraj vseh merjenih področjih dejanskih kognitivnih sposobnosti (področjih besednega spomina, verbalne fluentnosti, vidno prostorskega spomina ter pozornosti in koncentracije) z izjemo vidno prostorskega zaznavanja. Na področju samoocene kognitivnih sposobnosti ugotavljamo, da so starejši odrasli, stari nad 75 let, zaznali pri sebi več težav, kot odrasli v starosti od 64 do 75 let na področjih besednih sposobnosti, spodobnosti vidnega zaznavanja, vidno prostorskega spomina ter v svojih kognitivnih sposobnostih nasploh. Vendar na dveh področjih (pri samooceni besednega spomina ter pozornosti in koncentraciji) ni statistično pomembnih razlik med mlajšimi in starejšimi od 75 let. Preverili smo tudi, ali obstaja statistično pomembna povezava med samooceno kognitivnih sposobnosti in objektivno izmerjenimi sposobnostmi. Izsledki naše raziskave kažejo, da splošna samoocena kognitivnega funkcioniranja v starosti statistično pomembno korelira z vsemi merami dejanskih kognitivnih sposobnosti. Ko pogledamo posamezna področja vidimo, da obstaja statistično pomembna povezava med samooceno in objektivno izmerjenimi sposobnostmi na področjih verbalne fluentnosti, vidno-prostorskega zaznavanja in besednega spomina. A vendar ne obstaja statistično pomembna povezava med samooceno in objektivno izmerjenimi sposobnostmi na področjih vidno prostorskega spomina ter pozornosti in koncentracije. Prav tako nas je zanimalo, ali lahko samoocena različnih sposobnosti statistično pomembno napoveduje dejansko uspešnost reševanja kognitivnih nalog na teh področjih. Izkazalo se je, da so samoocene kognitivnih sposobnosti, za katere smo ugotovili, da se ujemajo z objektivno oz. dejansko izmerjenimi rezultati na testih, tudi uspešen prediktor teh sposobnosti. Torej je samoocena lahko prediktor uspešnosti na nalogah verbalne fluentnosti, besednega spomina in vidno prostorskega zaznavanja, a ne na področju vidno prostorskega spomina ter pozornosti in koncentracije.
Ključne besede: Pozna odraslost, zadovoljstvo z življenjem, samoocena kognitivnih sposobnosti, kognitivne sposobnosti, spomin, verbalne sposobnosti, obseg neposrednega pomnjenja, izvršilne funkcije, prostorska vizualizacija, pozornost in koncentracija, metakognicija.
Objavljeno v DKUM: 12.05.2016; Ogledov: 1907; Prenosov: 287
Celotno besedilo (1,05 MB) |
10. |
