51. POVEZANOST GIBALNIH SPOSOBNOSTI IN ŠPORTNE DEJAVNOSTI ŠTUDENTKMojca Polh Budja, 2012, diplomsko delo Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v gibalni učinkovitosti med skupinami različno športno dejavnih študentk. V raziskavi je sodelovalo 167 študentk Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, smer razredni pouk, starih od 19 do 20 let. Gibalne sposobnosti študentk so bile izmerjene z Eurofit testno baterijo, za meritve športne dejavnosti pri posameznih študentkah pa je bil uporabljen vprašalnik. Za ugotavljanje razlik gibalnih sposobnosti med različno športno dejavnimi študentkami je bila uporabljena analiza variance (ANOVA), za natančnejšo opredelitev razlik pa je bil uporabljen Post-Hoc Scheffe preizkus. Statistično značilnost smo ugotavljali na ravni tveganja p≤0,05. Rezultati raziskave kažejo, da se statistično značilne razlike pojavljajo med skupinama manj športno dejavnih študentk in zelo športno dejavnih študentk v celotni gibalni učinkovitosti ter moči trupa. Pri vseh drugih gibalnih sposobnostih, ki smo jih obravnavali (aerobna vzdržljivost, eksplozivna moč nog, moč roke, hitrost alternativnih gibov, vzdržljivost v moči, ravnotežje, hitrost in agilnost, gibljivost) ni statistično značilnih razlik med skupinami manj, srednje in zelo športno dejavnih študentk. S pomočjo raziskave smo torej ugotovili, da je šport eden izmed dejavnikov, ki učinkujejo na stanje splošne gibalne pripravljenosti študentk. Športna dejavnost se je namreč izkazala kot pomemben dejavnik pri ohranjanju doseženega nivoja gibalne učinkovitosti in moči trupa med skupinama manj in zelo športno dejavnih študentk.
Ključne besede: motorične sposobnosti, gibalni razvoj, gibalna dejavnost, mlajši odrasli
Objavljeno v DKUM: 28.11.2012; Ogledov: 1946; Prenosov: 269
 Celotno besedilo (668,83 KB) |
52. Celiakija in intoleranca zaužitih živil pri odraslihAna Križnik, 2012, diplomsko delo Opis: Celiakija je neozdravljiva avtoimunska bolezen, ki nastane pri osebah z genetsko predispozicijo in najpogosteje prizadene tanko črevesje. Celiakija ni več bolezen otroške dobe, ampak se pojavlja v vsakem starostnem obdobju, tudi pri starostnikih. Razširjenost celiakije je vse pogostejša, prizadeta je vsaka 50–100-ta oseba. Nekateri bolniki, ki bolehajo za celiakijo, imajo težave v prebavilih, in tudi na drugih organih, pa čeprav se držijo stroge brezglutenske diete. Vzrok za težave so intolerance za druga zaužita živila. Namen diplomskega dela je predstaviti značilnosti celiakije pri odraslih in ugotoviti, kako pogosto se pojavljajo intolerance na določena živila ter izpostaviti reakcijo odraslih zbolelih za celiakijo na spremenjen način življenja. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 18 vprašanj zaprtega tipa. V raziskavo je bilo vključenih 50 odraslih bolnikov, ki so člani Slovenskega društva za celiakijo. Na podlagi raziskave smo ugotovili, da so imeli bolniki pred diagnozo netipične simptome, obdobja diareje in obdobja zaprtja. Večina bolnikov je imela tudi intoleranco za druga zaužita živila. Veliko bolnikov se je z diagnozo odzvalo z zaskrbljenostjo. Pomembno je, da se s celiakijo sprijaznimo, jo sprejmemo in z njo kakovostno živimo.
Ključne besede: celiakija, intoleranca, brezglutenska dieta, odrasli, simptomi
Objavljeno v DKUM: 29.10.2012; Ogledov: 2227; Prenosov: 366
Celotno besedilo (1014,52 KB) |
53. IZOBRAŽEVANJE STAREJŠIH ODRASLIH V PODJETJIHBarbara Kozlevčar, 2011, magistrsko delo Opis: Glede na to, da se starostna doba za upokojitev viša, je potrebno vlagati v izobraževanje starejših odraslih, da ostanejo fleksibilni na trgu delovne sile. Zavedati se je treba, da lahko starejši s svojimi izkušnjami in sledenju novemu znanju na področju svojega dela veliko pripomorejo h konkurenčnosti podjetja. Tega bi se morala zavedati predvsem podjetja in zato vlagati v izobraževanje svojih starejših zaposlenih.
Namen magistrske naloge je predstaviti pomembnost organiziranega izobraževanja v podjetju. Tu mislimo predvsem na ustreznost izbranih vsebin izobraževanja, določanja namenov in ciljev, motivacijo za izobraževanje ter sam proces.
Cilj naloge pa je vzorčen prikaz, kako različna podjetja v Sloveniji skrbijo za izobraževanje starejših zaposlenih.
V ta namen je v magistrski nalogi v teoretičnem delu predstavljeno izobraževanje, izobraževanje starejših odraslih, izobraževanje v podjetjih in motivacija za izobraževanje. Vsi omenjeni avtorji se strinjajo, da je izobraževanje odraslih zelo pomembno, potrebno pa ga je pravilno izvajati in zanj ustrezno motivirati starejše. V raziskovalnem delu pa so s pomočjo programa SPSS predstavljeni rezultati, ki prikazujejo ocene anketiranih, ki so zaposleni in starejši od 50 let. Ti so ocenjevali, kako je v njihovem podjetju poskrbljeno za izobraževanje.
Zelo presenetljiva ugotovitev v raziskavi je, da večina anketiranih ocenjuje, da imajo enake ali boljše možnosti za izobraževanje v primerjavi z mlajšimi kolegi, kar pomeni, da se podjetja že zavedajo, da starejši še vedno lahko veliko prispevajo h konkurenčnosti podjetja. Očitno pa se podjetja ne zavedajo, da imajo starejši drugačen pristop k učenju in drugačen pogled na novosti tudi zaradi svojih izkušenj in miselnosti. Zaposlenim se tudi ne prisluhne v zadostni meri, pa tudi izobraževalne potrebe niso dobro raziskane. Tako podjetja ne vedo, katerih znanj zaposlenim primanjkuje, zato jih tudi ne izobražujejo na pomanjkljivih področjih ali pa jih sploh ne izobražujejo.
Na podlagi raziskave je moč opaziti, da se miselnost, da so starejši »breme« družbe in ne morejo prispevati k razvoju, počasi spreminja. Tako se starejše začenja izobraževati, prilagaja se jim tudi učne metode, vendar pa je to v Sloveniji šele v fazi razvoja. Vseživljenjsko učenje postavlja stare ljudi v pozicijo učečih se in napredujočih.
V pomoč podjetjem so bili na koncu predstavljeni tudi predlogi za izboljšavo.
Ključne besede: andragogika, starejši odrasli, izobraževanje, podjetje
Objavljeno v DKUM: 07.02.2012; Ogledov: 3381; Prenosov: 433
Celotno besedilo (961,80 KB) |
54. IZOBRAŽEVANJE KMETIJSKIH SVETOVALCEVMaja Vodnik, 2011, diplomsko delo Opis: Izobraževanje in usposabljanje spadata med pomembnejše naloge vsake sodobne organizacije, tudi organizacij v javni upravi. Znanje in usposobljenost zaposlenih v javni upravi je pogoj za učinkovito delo, kar nenazadnje povečuje zadovoljstvo uporabnikov.
V diplomski nalogi sem raziskovala potek izobraževanja kmetijskih svetovalcev za aplikacijo Zajem 2010. Želela sem ugotoviti, kje se pojavljajo pomanjkljivosti dosedanjih izobraževanj in tako pripraviti podlago za odpravo le-teh. Pomembno pa je tudi ugotoviti kaj je tisto, kar izobraževanje dela uspešno in učinkovito ter te dejavnike še okrepiti.
Skušala sem poiskati odgovore na vprašanja raziskave — kaj je cilj izobraževanja za delo z aplikacijo Zajem 2010, komu je to izobraževanje namenjeno, kako pridobiti udeležence tega izobraževanja, kaj zajema vsebina izobraževanja, kakšna je organizacijska oblika, katere materiale je potrebno pripraviti za udeležence in izvajalce izobraževanja ter kdo jih pripravi, kdo so izvajalci izobraževanja in kako se izberejo, kako poteka sama izvedba izobraževanja, kako poteka preverjanje znanja in kaj dobijo udeleženci po končanem izobraževanju.
Ker je izobraževanje za delo z aplikacijo Zajem 2010 namenjeno predvsem kmetijskim svetovalcem je seveda primarni cilj izobraževanja, da se le-ti naučijo pravilno uporabljati aplikacijo.
Glavno učno gradivo izobraževanja za aplikacijo Zajem 2010 je sama aplikacija, zato je pravilnost delovanja ključnega pomena.
Samo izobraževanje za aplikacijo naj bi ohranilo dosedanjo organizacijsko obliko, vendar pa bi moralo biti dostopno vsem zainteresiranim in ne le izbranim kmetijskim svetovalcem.
Ugotovitve raziskave narekujejo tudi potrebo po tem, da naj se v bodoče nameni več časa pripravi izobraževalcev na izobraževanje. Priprava naj bi zajemala tudi udeležbo na katerem od seminarjev na temo izobraževanja odraslih, saj izobraževalci znanja s tega področja nimamo.
Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. V teoretičnem delu je predstavljeno izobraževanje na splošno, izobraževanje odraslih, izobraževanje v organizaciji ter kurikulum. Raziskovalni del diplomske naloge začenjam z opisom namena raziskave, postavitvijo vprašanj raziskave ter opisom metode raziskave. Sledi kratka predstavitev Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Nadalje je predstavljen tudi potek izobraževanja za elektronsko izpolnjevanje in oddajo zbirnih vlog za leto 2010. V zaključku so odgovori na vprašanja raziskave, ugotovitve ter predlogi za izboljšavo.
Ključne besede: izobraževanje, odrasli, organizacija, kurikulum
Objavljeno v DKUM: 15.03.2011; Ogledov: 1720; Prenosov: 163
Celotno besedilo (1,17 MB) |
55. UPORABA AVTOMATSKEGA ZUNANJEGA DEFIBRILATORJADenis Osenjak, 2010, diplomsko delo Opis: Hitro ukrepanje pri bolniku, ki mu je zastalo srce, je ključnega pomena za njegovo preživetje. Po raziskavah je v 90 % primerov srčnega zastoja prisoten očividec, ki bi lahko ukrepal in rešil človeka. Vendar zgolj masaža srca in vpihovanje zraka po navadi ne zadostujeta za oživitev bolnika. Možnosti za le-to močno povečajo učinkoviti temeljni postopki oživljanja, med katere spada tudi pravilna uporaba avtomatskega zunanjega defibrilatorja, ki je v tem primeru ključna. Velikokrat pa je problem prav pomanjkljivo znanje.
V diplomskem delu je obravnavana uporaba avtomatskega zunanjega defibrilatorja, s kratico poimenovanega tudi AED (Automated External Defibrillator), opisana je naprava AED, varna defibrilacija in pomen zgodnje defibrilacije za uspešno oživljanje ter vloga medicinske sestre na področju oživljanja. Predstavljena je tudi zgodovina zgodnje defibrilacije, vse do trenutnega stanja na področju avtomatske defibrilacije v Sloveniji, omenjena pa so tudi mesta, kjer se avtomatski zunanji defibrilatorji nahajajo. Prav tako sta v diplomskem delu predstavljeni anatomija in fiziologija srca, ki nam razkrijeta zgradbo in delovanje srčne mišice. Opisani so tudi prehrana, prevodnost in srčno živčevje. Diplomsko delo predstavlja zgodovino, razvoj in splošno uporabo temeljnih postopkov oživljanja odraslih in otrok; opisanih je vseh deset osnovnih korakov algoritma za oživljanje in vsi štirje členi t. i. verige preživetja. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki je bila izvedena med 100 zdravstvenimi delavci in katere namen je bil ugotoviti poznavanje avtomatskega zunanjega defibrilatorja in zanimanje za kontinuirano usposabljanje.
Ključne besede: Ključne besede: avtomatski zunanji defibrilator, AED, zastoj srca, oživljanje, temeljni postopki oživljanja, odrasli, otroci.
Objavljeno v DKUM: 31.03.2010; Ogledov: 5759; Prenosov: 1152 (1 glas)
Celotno besedilo (3,75 MB) |
56. |
