41. STRAH PRED GOVOROM PRI ODRASLIH TEČAJNIKIH TUJEGA JEZIKALavra Kunc, 2016, diplomsko delo Opis: Tema sledečega diplomskega dela je »Strah pred govorom pri odraslih tečajnikih tujega jezika«. Namen naloge je raziskati stopnjo in razloge za strah pred uporabo tujega jezika. 20 tečajnikov iz Slovenije in Avstrije, starih med 28 in 52 let so kot anketiranci del te analize.
Vsi anketirani so v preteklosti obiskovali vsaj eno stopnjo jezikovnega tečaja. Slovenci so obiskovali tečaj nemškega jezika, Avstrijci pa tečaj slovenskega jezika. Izkušnje pri delu z obema ciljnima skupinama so pokazale velike razlike (tudi v strahu pred uporabo jezika). Slovenski in avstrijski tečajniki imajo povsem različne cilje in pričakovanja, kaj želijo na tečaju doseči. Te razlike so bile natančneje raziskane v okviru empiričnega dela.
Podlaga za raziskovanje strahu pred uporabo tujega jezika (predvsem govora) so bila teoretična izhodišča, črpana iz strokovne literature.
Ključne besede: strah, tečaj tujega jezika, odrasli tečajniki, poznavanje slovnice, poznavanje besednega zaklada, komunikacijske sposobnosti.
Ključne besede: strah, tečaj tujega jezika, odrasli tečajniki, poznavanje slovnice, poznavanje besednega zaklada, komunikacijske sposobnosti.
Objavljeno v DKUM: 25.10.2016; Ogledov: 1314; Prenosov: 109
 Celotno besedilo (905,90 KB) |
42. ZADOVOLJSTVO UDELEŽENCEV Z IZVEDBO PROGRAMOV USPOSABLJANJ RAZVOJNIH PROJEKTOV ZA DVIG ZAPOSLJIVOSTI RANLJIVIH DRUŽBENIH SKUPINAmra Škrgić, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Nenehno in povsod se srečujemo z izobraževanjem odraslih, pomembno vlogo v naši družbi pa ima tudi izobraževanje odraslih ranljivih družbenih skupin. Ranljivi odrasli so posamezniki, ki se zaradi svojega posebnega družbenega položaja redko udeležujejo izobraževanja ali se ga sploh ne, saj za to nimajo možnosti ali ne čutijo potrebe po tem, zato so posledično tudi deloma izključeni iz družbenega odločanja ali pri tem vsaj zapostavljeni.
Vloga izobraževanja odraslih pri zmanjševanju izključenosti ranljivih družbenih skupin je pomembna in zahtevna. Povezana je z vprašanjem enakopravnosti, pravičnosti, vpliva odnosov moči.
V ta namen smo med vključenimi udeleženci programa usposabljanja opravili tudi raziskavo in skušali ugotoviti njihovo zadovoljstvo ter želje po nadaljnjem izobraževanju.
Ključne besede: izobraževanje, usposabljanje, odrasli, kultura
Objavljeno v DKUM: 27.06.2016; Ogledov: 724; Prenosov: 105
Celotno besedilo (1,12 MB) |
43. ODNOS ODRASLIH LJUDI DO GIBANJAŠpela Lunežnik, 2016, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Diplomsko delo govori o odnosu odraslih ljudi do gibanja. Redno gibanje in rekreacija imata pomemben varovalni učinek za zdravje. Krepi in ohranja zdravje ter ugodno vpliva na številne dejavnike tveganja in že razvite bolezni. Za krepitev zdravja zadostuje že pol ure zmerno intenzivnega gibanja vsak dan ali vsaj petkrat na teden. Telesna nedejavnost pa ne vpliva samo na zdravje ljudi, ampak tudi na celotno družbo in gospodarstvo. Namen diplomskega dela je bil predstaviti pomen gibanja za zdravje odraslih ljudi in z raziskavo ugotoviti njihov odnos do gibanja.
Metodologija raziskave: Uporabljena je bila deskriptivna in kvantitativna metodologija. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je vseboval 14 vprašanj, od tega 10 vprašanj zaprtega tipa in 4 vprašanja pol zaprtega tipa. Pridobljene podatke smo predstavili grafično s programom Microsoft Excel in prikazali tekstovno s programom Microsoft Word. V raziskavi je sodelovalo 60 naključnih odraslih ljudi.
Rezultati raziskave: Na podlagi analize pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da se anketiranci premalo gibljejo in to tudi sami vedo. Velika večina anketirancev pozna posledice premalo gibanja/rekreiranja. Najpogostejša ovira za premalo gibanja/rekreiranja pa je pomanjkanje časa in pomanjkanje volje. Anketiranci najraje hodijo na sprehode v naravo. Gibanje/rekreiranje pa večini pomeni dobro počutje in krepitev svojega telesa.
Sklep: Podatki pridobljeni iz raziskave nam povedo, da se odrasli ljudje premalo gibljejo. Žal pa se veliki večini gibanje ne zdi tako pomembno, da bi upoštevali priporočila glede gibanja. Pravilen način življenja in zadostna količina gibanja pripomore k boljšemu zdravju in preprečuje veliko bolezni. Vzrok za premalo gibanja je tudi sodoben način življenja, vedno hitrejši tempo in pomanjkanje časa.
Ključne besede: gibanje in rekreacija, zdravje, zdrav življenjski slog, odrasli ljudje, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 13.04.2016; Ogledov: 2623; Prenosov: 552
Celotno besedilo (961,29 KB) |
44. Reševanje slabo definiranih problemov v odrasli dobi : strategije, metakognicija in relativistično mišljenjeKarin Bakračevič, 1996, izvirni znanstveni članek Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti razvojne spremembe v nekaterih kognitivnih in metakognitivnih komponentah reševanja slabo definiranih problemov v odrasli dobi. Poskusne osebe štirih starostnih skupin (adolescenti, mlajši odrasli, osebe v zreli odrasli dobi in starejši odrasli) so reševale različne slabo definirane probleme, njihovo glasno razmišljanje smo snemali. Po vsakem problemu so subjekti izpolnili tudi vprašalnik metakognitivnih sodb. Pomembne razlike v dosežku so se pokazale pri vseh problemih: najboljše rezultate pri divergentni produkciji so dosegali študentje (mlajši odrasli), najboljše dosežke pri večini dialektičnih problemov pa so pokazali zreli odrasli. Podatki iz vprašalnika metakognitivnih sodb so pokazali, da mlajši in zreli odrasli najtočneje ocenjujejo oz. reflektirajo uporabljene strategije. Zavedanje lastnih mentalnih procesov ob reševanju kaže podobno razvojno krivuljo kot relativistično mišljenje: slabo izraženost v adolescenci, porast v zgodnji odrasli dobi, višek v obdobju zrelosti in upad v pozni odrasli dobi.
Ključne besede: kognitivni razvoj, razvojna psihologija, reševanje problemov, relativistično mišljenje, metakognicija, strategije, mladostniki, študenti, odrasli
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2090; Prenosov: 105
 Povezava na celotno besedilo |
45. Adult nursing practice : using evidence in care2012 Ključne besede: zdravstvena nega, odrasli, zdravstveno stanje, zdravstvene potrebe, simptomi, praksa, dokazi, pridobivanje, zbiranje, kritično ocenjevanje, uporaba, priročniki
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1451; Prenosov: 57
Povezava na celotno besedilo |
46. Povezanost kliničnih kazalcev uspešnosti zdravljenja astme pri odraslih z nukleotidnimi polimorfizmiAnton Lopert, 2015, doktorsko delo/naloga Opis: Naši rezultati nakazujejo na podlagi polimorfizov rs9910408 v genu TBX21 in rs37973 v genu GLCCI1 možnost identifikacije bolnikov, ki se bodo boljše ali slabše odzvali na zdravljenje z IGK, kar bi lahko bilo v prihodnosti klinično pomembno.
Polimorfizem rs9910408 v genu TBX21 smo povezali tako s porastom FEV1, kot z zmanjšanjem bronhialne preodzivnosti (porastom PD20 za metaholin) in izboljšanjem kvalitete življenja, prikazane s spremembo rezultata vprašalnika AQLQ. Ta odziv je bil izraziteje prisoten pri nekadilcih in neatopikih. To je doslej edini opis takšne povezanosti pri odraslih bolnikih z astmo.
S porastom FEV1 smo povezali tudi polimorfizem rs37973 v genu GLCCI1, pri katerem ugotavljamo velik vpliv kajenja in atopije na terapevtski odgovor.
Ključne besede: astma, odrasli, fenotip, FEV1, bronhialna preodzivnost /bronhialna hiperreaktivnost, polimorfizmi posameznih nukleotidov, GLCCI1, CRHR1, TBX21, ACT (Asthma Control Test), AQLQ (Asthma Quality of Life Questionnaire)
Objavljeno v DKUM: 21.04.2015; Ogledov: 2227; Prenosov: 225
Celotno besedilo (4,65 MB) |
47. NEKATERI VIDIKI DRUŽINE TIPA HOTEL MAMA V SLOVENSKI POST-MODERNI DRUŽBIPetra Mertik, 2011, diplomsko delo Opis: Spremembe na področju družbenega življenja v post-moderni družbi so posledično vplivale na spremembe v življenjskih potekih posameznikov, saj je dandanes jasno mejo med mladostjo in odraslostjo težko določiti. Podaljšano izobraževanje, negotovost zaposlovanja, brezposelnost in finančne težave so le nekateri izmed vzrokov, da mladi vedno dlje časa ostajajo doma pri svojih starših, v družini orientacije. Drugo ime za podaljšano življenje otrok pri starših je „sindrom hotel mama“, ki je prav predmet raziskovanja diplomskega dela. Namen diplomskega dela je bil torej proučiti mejo med mladostjo in odraslostjo ter vzroke in posledice podaljšanega življenja pri starših. V empiričnem delu je z uporabo in analizo rezultatov anketnega vprašalnika predstavljeno realno stanje podaljšanega življenja mladih pri starših v slovenski post-moderni družbi na podlagi vzorca mladih oz. odraslih SV dela Slovenije in glede na rezultate le-teh se večina naših pričakovanj potrjuje skozi anketni vprašalnik. Ključno dejstvo pa je to, da so mladi sicer pripravljeni in imajo željo zaživeti sami, vendar jim njihov ekonomski položaj zaradi podaljšanega šolanja, otežene zaposlitve in s tem tudi lastnega vira dohodka to vse onemogoča.
Ključne besede: mladost, odraslost, mladi odrasli, sindrom hotel mama, LAT-faza, prehod iz starševskega v samostojno stanovanje, podaljšano izobraževanje mladih.
Objavljeno v DKUM: 25.04.2014; Ogledov: 1921; Prenosov: 254
Celotno besedilo (3,62 MB) |
48. OSVEŠČENOST ODRASLIH O CELIAKJIKarmen Sekalo, 2013, diplomsko delo Opis: Celiakija je kronična bolezen tankega črevesa, ki jo spremljajo različni zunaj črevesni simptomi in pridružene bolezni. Poznavanje bolezni je ključnega pomena za hitrejše diagnosticiranje. Zgodnje odkritje je bistveno za nadaljnje zdravljenje, saj s tem preprečimo pojav bolezni, ki so pridružene celiakiji. Edini dosedanji način zdravljenja je stroga doživljenjska brezglutenska dieta. Namen raziskave je bil ugotoviti splošno osveščenost ljudi o celiakiji.
Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji raziskovanja. Kot instrument raziskovanja smo uporabili anketni vprašalnik delno odprtega tipa. Analizo dobljenih podatkov smo prikazali s pomočjo grafov. Raziskava je potekala med 92 naključno izbranimi bolniki, ki so bili v času raziskave prisotni v ambulantah splošne medicine zdravstvenega doma.
Rezultati raziskave: Rezultati so pokazali, da še vedno, več kot polovica (68 %) anketirancev ne pozna bolezni celiakije oz. še nikoli sploh niso slišali zanjo. Anketiranci, ki pa so že slišali za celiakijo, pa jo razmeroma dobro poznajo.
Sklep raziskave: Ugotavljamo, da je poznavanje celiakije med ljudmi premajhno. Koristna bi bila predavanja na to temo in v čakalnicah zdravstvenih ustanov, bi lahko bile pripravljene zloženke o celiakiji. Na tak način bi lahko bolniki lažje prišli do informacij in mogoče celo nadgradili svoje znanje.
Ključne besede: Osveščenost, odrasli, celiakija, brezglutenska dieta, medicinska sestra.
Objavljeno v DKUM: 24.01.2014; Ogledov: 2105; Prenosov: 258
Celotno besedilo (822,20 KB) |
49. ŠPORTNA DEJAVNOST IN TELESNA SAMOPODOBA ŠTUDENTKDoris Ficko, 2013, diplomsko delo Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v telesni samopodobi med skupinami različno športno dejavnih študentk in hkrati ugotoviti, ali in kako je športna dejavnost povezana s telesno samopodobo študentk. V raziskavi je sodelovalo 161 študentk Pedagoške Fakultete Univerze v Mariboru, smer Razredni pouk, starih 19 in 20 let. Meritve so potekale na OŠ Franc Rozman Stane v Mariboru in na Lesarski šoli Maribor. Za meritve športne dejavnosti pri posameznih študentkah je bil uporabljen vprašalnik »Gibalna dejavnost mladih«. Podatki o telesni samopodobi so bili pridobljeni s pomočjo poslovenjene različice francoske verzije vprašalnika za ugotavljanje telesne samopodobe mladostnikov The Physical Self-Inventory – short form (Maiano, Morin, Ninot, Monthuy-Blanc, Stephan, Florent e tal., 2008). Za ugotavljanje razlik v telesni samopodobi med različno športno dejavnimi študentkami je bila uporabljena analiza variance (ANOVA), za natančnejšo opredelitev razlik je bil uporabljen Post-Hoc Scheffe preizkus, za ugotavljanje povezanosti športne dejavnosti in telesne samopodobe pa je bila uporabljena regresijska analiza. Statistično značilnost smo ugotavljali na ravni tveganja p≤0,05. Rezultati raziskav kažejo, da športno bolj dejavne študentke statistično značilno višje vrednotijo lastno moč kot skupina nizko in srednje športno dejavnih študentk. Pri vseh drugih spremenljivkah telesne samopodobe (splošna samopodoba, telesna samopodoba, vzdržljivost, športne kompetence, telesni videz in telesna samopodoba skupaj) ni statistično značilnih razlik med skupinami manj, srednje in zelo športno dejavnih študentk. Rezultati raziskav so tudi pokazali, da športna dejavnost v klubu statistično značilno pojasnjuje razlike v telesni samopodobi študentk, ki so zelo športno dejavne, medtem ko pri ostalima dvema skupinama te povezave niso statistično značilne. Potrebno je poudariti, da je to športna dejavnost, ki je organizirana, strukturirana, ima začetek in zaključek, torej je vodena ter prilagojena posamezniku in kot taka ima večji učinek na telesno razsežnost, gibalne sposobnosti in spretnosti in je povezana s telesno samopodobo.
Ključne besede: zgodnja odraslost, telesna samopodoba, mladi odrasli, samospoštovanje, športna aktivnost
Objavljeno v DKUM: 08.01.2014; Ogledov: 3711; Prenosov: 515
Celotno besedilo (1,01 MB) |
50. Prehranjevalne navade odrasle populacije v PomurjuTadeja Rijavec, 2012, diplomsko delo Opis: Zdrava prehrana in uravnoteženo hranjenje je temeljni pogoj za ohranjanje zdravja, boljše počutje in kakovostno življenje. Z uravnoteženo prehrano in zdravim načinom življenja zmanjšamo tveganje za nastanek bolezni in s tem vplivamo na kakovost življenja. Zavedati se moramo, da z besedami tega ne bomo spremenili, zato je potrebno spremeniti, opazovati in spoznati naša dejanja za škodljive prehranjevalne navade. V diplomskem delu smo predstavili pomen prehrane in pomembnejše hranilne snovi v prehrani, ki so pogoj za boljše zdravje, boljše počutje in kondicijo odraslih ljudi. Predstavili smo značilnosti prehrambne kulinarike v Pomurju, vpliv prehrane na zdravje in smernice ter načela zdrave prehrane.
Namen raziskave je bil, ugotoviti ali se ljudje v Pomurju pravilno prehranjujejo, oziroma kakšen je posameznikov način prehranjevanja glede na izobrazbo in velikostjo naselja v katerem živijo. Raziskavo smo izvedli leta 2012 v centru Murske Sobote s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 22 vprašanj. V raziskavo je bilo vključenih 100 odraslih ljudi v starosti od 18 do 65 let. Rezultati raziskave so pokazali, da se odrasli ljudje v Pomurju z višjo stopnjo izobrazbe prehranjujejo bolj zdravo, kot tisti z nižjo stopnjo izobrazbe. Ugotovili smo tudi, da se ljudje, ki živijo v večjem naselju bolj zdravo prehranjujejo od tistih, ki živijo v manjšem naselju oziroma na vasi. Pomembno je osveščanje odraslih ljudi o pomenu prehrane, namenu uživanja zdrave hrane ter o tveganjih za zdravje, za kar je odgovorna medicinska sestra.
Ključne besede: odrasli ljudje, prehrana, hranilne snovi, prehranjevalne navade
Objavljeno v DKUM: 20.02.2013; Ogledov: 2101; Prenosov: 183
Celotno besedilo (1,87 MB) |
