Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Ključne besede: zdravstvena nega, odrasli, zdravstveno stanje, zdravstvene potrebe, simptomi, praksa, dokazi, pridobivanje, zbiranje, kritično ocenjevanje, uporaba, priročniki
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1451; Prenosov: 55
Povezava na celotno besedilo

Opis: Spremembe na področju družbenega življenja v post-moderni družbi so posledično vplivale na spremembe v življenjskih potekih posameznikov, saj je dandanes jasno mejo med mladostjo in odraslostjo težko določiti. Podaljšano izobraževanje, negotovost zaposlovanja, brezposelnost in finančne težave so le nekateri izmed vzrokov, da mladi vedno dlje časa ostajajo doma pri svojih starših, v družini orientacije. Drugo ime za podaljšano življenje otrok pri starših je „sindrom hotel mama“, ki je prav predmet raziskovanja diplomskega dela. Namen diplomskega dela je bil torej proučiti mejo med mladostjo in odraslostjo ter vzroke in posledice podaljšanega življenja pri starših. V empiričnem delu je z uporabo in analizo rezultatov anketnega vprašalnika predstavljeno realno stanje podaljšanega življenja mladih pri starših v slovenski post-moderni družbi na podlagi vzorca mladih oz. odraslih SV dela Slovenije in glede na rezultate le-teh se večina naših pričakovanj potrjuje skozi anketni vprašalnik. Ključno dejstvo pa je to, da so mladi sicer pripravljeni in imajo željo zaživeti sami, vendar jim njihov ekonomski položaj zaradi podaljšanega šolanja, otežene zaposlitve in s tem tudi lastnega vira dohodka to vse onemogoča.
Ključne besede: mladost, odraslost, mladi odrasli, sindrom hotel mama, LAT-faza, prehod iz starševskega v samostojno stanovanje, podaljšano izobraževanje mladih.
Objavljeno v DKUM: 25.04.2014; Ogledov: 1921; Prenosov: 247
Celotno besedilo (3,62 MB)

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v telesni samopodobi med skupinami različno športno dejavnih študentk in hkrati ugotoviti, ali in kako je športna dejavnost povezana s telesno samopodobo študentk. V raziskavi je sodelovalo 161 študentk Pedagoške Fakultete Univerze v Mariboru, smer Razredni pouk, starih 19 in 20 let. Meritve so potekale na OŠ Franc Rozman Stane v Mariboru in na Lesarski šoli Maribor. Za meritve športne dejavnosti pri posameznih študentkah je bil uporabljen vprašalnik »Gibalna dejavnost mladih«. Podatki o telesni samopodobi so bili pridobljeni s pomočjo poslovenjene različice francoske verzije vprašalnika za ugotavljanje telesne samopodobe mladostnikov The Physical Self-Inventory – short form (Maiano, Morin, Ninot, Monthuy-Blanc, Stephan, Florent e tal., 2008). Za ugotavljanje razlik v telesni samopodobi med različno športno dejavnimi študentkami je bila uporabljena analiza variance (ANOVA), za natančnejšo opredelitev razlik je bil uporabljen Post-Hoc Scheffe preizkus, za ugotavljanje povezanosti športne dejavnosti in telesne samopodobe pa je bila uporabljena regresijska analiza. Statistično značilnost smo ugotavljali na ravni tveganja p≤0,05. Rezultati raziskav kažejo, da športno bolj dejavne študentke statistično značilno višje vrednotijo lastno moč kot skupina nizko in srednje športno dejavnih študentk. Pri vseh drugih spremenljivkah telesne samopodobe (splošna samopodoba, telesna samopodoba, vzdržljivost, športne kompetence, telesni videz in telesna samopodoba skupaj) ni statistično značilnih razlik med skupinami manj, srednje in zelo športno dejavnih študentk. Rezultati raziskav so tudi pokazali, da športna dejavnost v klubu statistično značilno pojasnjuje razlike v telesni samopodobi študentk, ki so zelo športno dejavne, medtem ko pri ostalima dvema skupinama te povezave niso statistično značilne. Potrebno je poudariti, da je to športna dejavnost, ki je organizirana, strukturirana, ima začetek in zaključek, torej je vodena ter prilagojena posamezniku in kot taka ima večji učinek na telesno razsežnost, gibalne sposobnosti in spretnosti in je povezana s telesno samopodobo.
Ključne besede: zgodnja odraslost, telesna samopodoba, mladi odrasli, samospoštovanje, športna aktivnost
Objavljeno v DKUM: 08.01.2014; Ogledov: 3711; Prenosov: 511
Celotno besedilo (1,01 MB)

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v gibalni učinkovitosti med skupinami različno športno dejavnih študentk. V raziskavi je sodelovalo 167 študentk Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, smer razredni pouk, starih od 19 do 20 let. Gibalne sposobnosti študentk so bile izmerjene z Eurofit testno baterijo, za meritve športne dejavnosti pri posameznih študentkah pa je bil uporabljen vprašalnik. Za ugotavljanje razlik gibalnih sposobnosti med različno športno dejavnimi študentkami je bila uporabljena analiza variance (ANOVA), za natančnejšo opredelitev razlik pa je bil uporabljen Post-Hoc Scheffe preizkus. Statistično značilnost smo ugotavljali na ravni tveganja p≤0,05. Rezultati raziskave kažejo, da se statistično značilne razlike pojavljajo med skupinama manj športno dejavnih študentk in zelo športno dejavnih študentk v celotni gibalni učinkovitosti ter moči trupa. Pri vseh drugih gibalnih sposobnostih, ki smo jih obravnavali (aerobna vzdržljivost, eksplozivna moč nog, moč roke, hitrost alternativnih gibov, vzdržljivost v moči, ravnotežje, hitrost in agilnost, gibljivost) ni statistično značilnih razlik med skupinami manj, srednje in zelo športno dejavnih študentk. S pomočjo raziskave smo torej ugotovili, da je šport eden izmed dejavnikov, ki učinkujejo na stanje splošne gibalne pripravljenosti študentk. Športna dejavnost se je namreč izkazala kot pomemben dejavnik pri ohranjanju doseženega nivoja gibalne učinkovitosti in moči trupa med skupinama manj in zelo športno dejavnih študentk.
Ključne besede: motorične sposobnosti, gibalni razvoj, gibalna dejavnost, mlajši odrasli
Objavljeno v DKUM: 28.11.2012; Ogledov: 1946; Prenosov: 266
Celotno besedilo (668,83 KB)

Opis: Glede na to, da se starostna doba za upokojitev viša, je potrebno vlagati v izobraževanje starejših odraslih, da ostanejo fleksibilni na trgu delovne sile. Zavedati se je treba, da lahko starejši s svojimi izkušnjami in sledenju novemu znanju na področju svojega dela veliko pripomorejo h konkurenčnosti podjetja. Tega bi se morala zavedati predvsem podjetja in zato vlagati v izobraževanje svojih starejših zaposlenih. Namen magistrske naloge je predstaviti pomembnost organiziranega izobraževanja v podjetju. Tu mislimo predvsem na ustreznost izbranih vsebin izobraževanja, določanja namenov in ciljev, motivacijo za izobraževanje ter sam proces. Cilj naloge pa je vzorčen prikaz, kako različna podjetja v Sloveniji skrbijo za izobraževanje starejših zaposlenih. V ta namen je v magistrski nalogi v teoretičnem delu predstavljeno izobraževanje, izobraževanje starejših odraslih, izobraževanje v podjetjih in motivacija za izobraževanje. Vsi omenjeni avtorji se strinjajo, da je izobraževanje odraslih zelo pomembno, potrebno pa ga je pravilno izvajati in zanj ustrezno motivirati starejše. V raziskovalnem delu pa so s pomočjo programa SPSS predstavljeni rezultati, ki prikazujejo ocene anketiranih, ki so zaposleni in starejši od 50 let. Ti so ocenjevali, kako je v njihovem podjetju poskrbljeno za izobraževanje. Zelo presenetljiva ugotovitev v raziskavi je, da večina anketiranih ocenjuje, da imajo enake ali boljše možnosti za izobraževanje v primerjavi z mlajšimi kolegi, kar pomeni, da se podjetja že zavedajo, da starejši še vedno lahko veliko prispevajo h konkurenčnosti podjetja. Očitno pa se podjetja ne zavedajo, da imajo starejši drugačen pristop k učenju in drugačen pogled na novosti tudi zaradi svojih izkušenj in miselnosti. Zaposlenim se tudi ne prisluhne v zadostni meri, pa tudi izobraževalne potrebe niso dobro raziskane. Tako podjetja ne vedo, katerih znanj zaposlenim primanjkuje, zato jih tudi ne izobražujejo na pomanjkljivih področjih ali pa jih sploh ne izobražujejo. Na podlagi raziskave je moč opaziti, da se miselnost, da so starejši »breme« družbe in ne morejo prispevati k razvoju, počasi spreminja. Tako se starejše začenja izobraževati, prilagaja se jim tudi učne metode, vendar pa je to v Sloveniji šele v fazi razvoja. Vseživljenjsko učenje postavlja stare ljudi v pozicijo učečih se in napredujočih. V pomoč podjetjem so bili na koncu predstavljeni tudi predlogi za izboljšavo.
Ključne besede: andragogika, starejši odrasli, izobraževanje, podjetje
Objavljeno v DKUM: 07.02.2012; Ogledov: 3381; Prenosov: 421
Celotno besedilo (961,80 KB)