31. Učenje učenja odraslih z motnjo v duševnem razvoju s pomočjo lahkega branjaSimona Kuplen, 2018, magistrsko delo Opis: Za izobraževanje odraslih oseb z motnjo v duševnem razvoju je ključno vseživljenjsko izobraževanje. Del vseživljenjskega izobraževanja je učenje učenja. Odrasli z motnjo v duševnem razvoju imajo znižane intelektualne zmožnosti, zato potrebujejo drugačne načine, metode in strategije poučevanja in učenja. Pri tem je pomembno, da se tudi sami naučijo načinov, metod in strategij, kako se učiti. Eden izmed načinov, kjer si odrasli z motnjo v duševnem razvoju lahko pridobivajo zanje pomembne informacije je lahko branje. Lahko branje je napisano v njim primerni, razumljivi in lahko berljivi obliki. V empiričnem delu naloge smo preverjali sposobnosti učenja odraslih z motnjo v duševnem razvoju s pomočjo besedila v lahkem branju. Raziskava je bila narejena v Varstveno delovnem centru Murska Sobota. S testiranjem v lahkem branju smo dosegli pozitivne učinke na kognitivnem področju, predvsem glede spomina in zapomnitve informacij. Pri tem smo preverjali tudi ustreznost besedila, ki smo ga pripravili v ta namen. Ugotovili smo, da je aktivno učenje odraslih oseb z motnjo v duševnem razvoju mogoče in učinkovito, saj se je povečala njihova informiranost o izbrani tematiki.
Ključne besede: odrasli z motnjo v duševnem razvoju, učenje učenja, lahko branje, metode
Objavljeno v DKUM: 24.09.2018; Ogledov: 2351; Prenosov: 513
 Celotno besedilo (6,80 MB) |
32. Nekateri razlogi za (ne)osamosvojitev mladih odraslih od primarne družineKatja Horvat, 2017, magistrsko delo Opis: Trend podaljšanega bivanja s starši velja v Evropi za vedno bolj prisoten fenomen. Ključno vprašanje pri tem je, kateri razlogi so pomembno vplivali na prisotnost tega stanja. Magistrsko delo sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je podrobneje opredeljen termin mladih odraslih in njihov prehod iz mladosti v odraslost. V nadaljevanju sta bila v središče postavljena pomen družine v življenju mlade odrasle osebe in podaljšano bivanje mladih odraslih v domu staršev. V tem sklopu je bilo preučeno, kako se medsebojna odvisnost, podpora in nadzor s strani staršev izražajo v življenju mlade odrasle osebe ter kako se z emocionalno osamosvojitvijo spoprijemajo starši in mladi odrasli. Posebna pozornost je bila namenjena razlagi vpliva naraščajoče negotovosti na mlade odrasle, ki so na prehodu v odraslo dobo. Poudarjen je bil vidik podaljševanja izobraževanja, nezaposlenosti in začasnih zaposlitev ter partnerskih zvez mladih odraslih.
Empirični del predstavlja raziskava, katere rezultati in njihova analiza temeljijo na ugotavljanju nekaterih razlogov za (ne)osamosvojitev mladih odraslih od primarne družine. Vzorec zajema slovenske mlade odrasle, stare 19–35 let. Podatki, zbrani z anketnim vprašalnikom, so bili obdelani s pomočjo programa SPSS. Ugotovljeno je bilo, da največ anketiranih mladih odraslih živi v nepremičnini staršev, v skupnem gospodinjstvu in da jih najmanj živi v lastni nepremičnini. Anketirani, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s starši, ocenjujejo bivanje doma za finančno ugodno. Odgovorili so, da je njihov mesečni dohodek od dela nizek in da posledično bivajo v domovanju staršev zato, ker si lastne nepremičnine finančno ne morejo zagotoviti. Rezultati so potrdili, da nestalne zaposlitve in partnerske zveze, nižji mesečni dohodki od dela in ostali dohodki, vplivajo na podaljšano življenje mladih odraslih s starši. Mlade odrasle na eni stani bremeni družbena negotovost, medtem ko gre na drugi strani za delno izbran življenjski slog, povezan s številnimi ugodnostmi bivanja doma.
Ključne besede: mladi odrasli, prehod iz mladosti v odraslost, podaljšano bivanje pri starših, naraščajoča negotovost.
Objavljeno v DKUM: 11.10.2017; Ogledov: 2230; Prenosov: 395
Celotno besedilo (2,18 MB) |
33. Razlike v gibalnih sposobnostih med študentkami glede na status telesne težeČrtomir Matejek, Jurij Planinšec, 2016, izvirni znanstveni članek Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v gibalnih sposobnostih med študentkami z normalno telesno težo, s prekomerno telesno težo in z debelostjo. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 178 študentk Pedagoške fakultete Maribor (povprečna starost 20,3 leta; SO= 1,09). Na osnovi indeksa telesne mase (ITM) so bile študentke razdeljene v skupine z normalno telesno težo, s prekomerno telesno težo in z debelostjo. Za ugotavljanje gibalne učinkovitosti je bilo uporabljenih devet testov različnih gibalnih sposobnosti (eksplozivna moč nog, repetitivna moč trupa in ramenskega obroča, ravnotežje, gibljivost, koordinacija gibanja, agilnost in vzdržljivost). Za ugotavljanje razlik v gibalni učinkovitosti med študentkami z normalno telesno težo, s prekomerno telesno težo in z debelostjo smo uporabili analizo variance, statistično značilnost razlik pa smo ugotavljali na ravni tveganja p < 0,05. Rezultati kažejo, da ima primerno telesno težo 79,9 % študentk, prekomerno telesno težo 14 % študentk, v kategorijo z debelostjo pa sodi 6,1 % študentk. Med študentkami z normalno telesno težo, s prekomerno telesno težo in z debelostjo obstajajo statistično značilne razlike (p < 0,05) v vseh testih obravnavanih gibalnih sposobnosti, razen v testu predklon sede in dvig trupa. Najbolj gibalno zmogljive so študentke z normalno telesno težo, nekoliko nižja je gibalna učinkovitost študentk s prekomerno telesno težo, medtem ko je gibalna učinkovitost najnižja pri študentkah z debelostjo. Rezultati dokazujejo, da obstaja v obdobju zgodnje odraslosti tesna povezanost med gibalno učinkovitostjo in statusom telesne teže.
Ključne besede: gibalne sposobnosti, motorične sposobnosti, študentke, Eurofit testna baterija, mlajši odrasli, gibalne kompetence
Objavljeno v DKUM: 26.09.2017; Ogledov: 1629; Prenosov: 133
Celotno besedilo (136,54 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
34. Pomen igre za razvoj delovnih in učnih navad pri predšolskem otrokuSimona Smonkar, 2017, diplomsko delo Opis: Učenje se ne začne v šoli, pač pa z rojstvom. Novorojenček se že zelo zgodaj nauči, kako pridobiti pozornost staršev. Učenje pa se z leti samo stopnjuje in nadgrajuje. Področje razvijanja samostojnosti je cilj, za katerim stremimo pri vzgoji otroka. Otrok za učenje potrebuje primerne pogoje, čas, spodbudo in potrpljenje odraslih. Delovne navade pridobi otrok primarno preko zgleda staršev, lahko pa mu jih privzgojimo tudi preko igre. Ta mora biti zanimiva in mora motivirati otroka, da se bo le-ta pripravljen učiti.
Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je opisana in na kratko predstavljena igra in njen vpliv na delovne in učne navade predšolskega otroka. V empiričnem delu diplomskega dela pa smo raziskali, na kakšen način vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev pristopajo k načrtovanim dejavnostim, ali pri tem uporabijo motivacijo ali prisilo, na kakšen način izbirajo igre, s katerimi spodbujajo delovne in učne navade, ali prepuščajo to naključju, ali posvečajo temu posebno pozornost. Zanimalo pa nas je tudi, kakšno je njihovo mnenje o igri in njenih vplivih. Prav vsi anketiranci so se strinjali, da je igra pomembna za vsestranski razvoj, medtem ko se vsi ne strinjajo, da spodbuja tudi delovne in učne navade.
Ugotovljeno je bilo, da večina igre izbira glede na predhodno opazovanje skupine in glede na trenutno temo, ki jo obravnavajo.
Ključne besede: aktivnost otroka, delovne navade, igra, odrasli, okolje, predšolski otrok, samostojnost, sovrstniki, učenje.
Objavljeno v DKUM: 19.09.2017; Ogledov: 1881; Prenosov: 229
Celotno besedilo (918,33 KB) |
35. Prilagoditev gradiva in diferenciacija pri poučevanju slovenščine kot drugega/tujega jezika ter vpliv motivacije na uspešnost učenjaKaja Hercog, 2017, magistrsko delo Opis: V današnjem času je v Evropi več priseljencev, kot jih je bilo kadar koli prej. Priseljevanje je prisotno tudi v Sloveniji. V preteklosti so k nam prihajali predvsem prebivalci bivše Jugoslavije, danes pa se v našo državo zaradi službe, ljubezni ali družine priseljujejo ljudje s celega sveta. Večina se jih želi vključiti v družbo, normalno zaživeti in si tukaj ustvariti dom. Predpogoj za uspešno integracijo je znanje jezika okolja, v našem primeru slovenščine. Priseljenci se lahko vključijo v tečaje slovenščine kot drugega/tujega jezika povsod po državi in tako poskrbijo, da so se sposobni sporazumevati v vsakdanjem življenju. Za poučevanje našega jezika obstaja veliko kakovostnega gradiva, vendar se kažejo pomanjkljivosti, ki so mdr. povezane tudi s pripadnostjo posameznika določeni jezikovni skupnosti. V magistrskem delu je opozorjeno na pomanjkljivosti, ob tem pa so podani predlogi za izboljšavo in diferenciacijo nalog. Predmet zanimanja so še dejavniki motivacije in njihov vpliv na uspešnost učenja slovenščine kot drugega/tujega jezika.
Teoretični del je zaradi obsežnosti tematike razdeljen na obravnavo učenja in izobraževanja, kjer je poudarek namenjen odraslim in posebnostim poučevanja tovrstne skupine, na obravnavo slovenščine kot drugega/tujega jezika, pri čemer so obdelani izobraževalni programi in možnosti učenja, ter obravnavo obstoječega gradiva za poučevanje.
V empiričnem delu je predstavljena analiza nalog v obstoječem gradivu, sledijo pa ji predlogi izboljšav in možnosti diferenciacije glede na jezikovno predznanje oz. pripadnost določeni jezikovni skupnosti. Nadgradnja zapisanega je analiza podatkov, pridobljenih z anketo, ki so dali vpogled v pomen motivacije pri učenju slovenščine kot drugega/tujega jezika in v njeno povezanost z uspešnostjo učenja tujega jezika.
Ključne besede: Slovenščina kot drugi/tuji jezik, poučevanje, odrasli, diferenciacija, motivacija.
Objavljeno v DKUM: 19.09.2017; Ogledov: 1763; Prenosov: 231
Celotno besedilo (2,61 MB) |
36. Življenjski slog in prisotnost kroničnih nenalezljivih bolezniPetra Krčovnik, 2017, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Kronične nenalezljive bolezni predstavljajo velik problem po svetu in v Sloveniji. Vplivajo na umrljivost prebivalstva, zato bo situacija ob neukrepanju postala neobvladljiva. Z raziskavo smo želeli ugotoviti pojavnost kroničnih obolenj ter upoštevanje smernic zdravega življenjskega sloga sodelujočih.
Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. V raziskavi so sodelovali anketirani stari med 18 in 65 let. Rezultate raziskave smo statistično obdelali z Microsoft Office Wordom in SPSS-om 20.0.
Rezultati: Ugotovili smo, da so največja odstopanja glede upoštevanja priporočil zdravega življenjskega sloga v uživanju zajtrka, rib, ocvrtih jedi, sladkarij in slaščic ter previsoki telesni teži. Med prekomerno prehranjenimi je 57,6 % in med tistimi, ki imajo debelost 1. stopnje 66,6 % anketirancev z eno ali več kroničnimi obolenji. Ugotovili smo, da je 40,5 % anketirancev izpostavljenih negativnemu stresu vsak dan ali pogosto. Kronične nenalezljive bolezni so prisotne pri 49,4 % anketiranih, 14,6 % sodelujočih ima dve ali več kroničnih obolenj.
Diskusija in zaključek: Število obolelih s kroničnimi obolenji se znatno povečuje, vendar se ljudje tega še premalo zavedajo, tudi tisti, pri katerih je zdravje že ogroženo. Ljudje bi z opustitvijo nezdravega sloga življenja pripomogli k manjši izpostavljenosti dejavnikom tveganja za razvoj kroničnih obolenj ter boljšemu počutju.
Ključne besede: Zdrav življenjski slog, kronične nenalezljive bolezni, dejavniki tveganja, odrasli, zdravstveno varstvo.
Objavljeno v DKUM: 13.09.2017; Ogledov: 2055; Prenosov: 379
Celotno besedilo (935,48 KB) |
37. Motivacija zaposlenih za izobraževanje v podjetju Mariborski vodovod d.d.Simona Krajnc, 2017, diplomsko delo/naloga Opis: Med glavna vprašanja, ki se dandanes zastavljajo spada, kako motivirati zaposlene, da bodo vestno in zadovoljivo, ter seveda z zadovoljstvom opravljali svoje delo in se tudi izobraževali ter predvsem, da se bodo v svojem delovnem okolju kar najbolje počutili.
Diplomskega dela smo se lotili z namenom, da ugotovimo, kakšna je motiviranost odraslih za izobraževanje.
Diplomsko delo je sestavljeno iz petih poglavij. Prva tri vsebujejo teoretični del, zadnji dve poglavji pa raziskovalni del.
V prvem uvodnem delu naloge smo opredelili problem, ki ga bomo raziskali. Predstavili smo okolje raziskave, to je Mariborski vodovod d. d., ter predpostavke, omejitve in metode dela.
V drugem poglavju smo predstavili pojem motivacija, motivacijske teorije, motivacijske dejavnosti, motiviranje na delovnem mestu in motivacija za izobraževanje.
V tretjem delu smo opredelili izobraževanje ter pomen in cilje izobraževanja zaposlenih.
V četrtem delu naloge smo predstavili namene in cilje raziskave, metode ter analizo rezultatov, ki smo jih pridobili z anketo.
V petem-zadnjem poglavju je zapisan sklep diplomske naloge.
Ključne besede: motivacija, izobraževanje, odrasli
Objavljeno v DKUM: 05.09.2017; Ogledov: 1022; Prenosov: 109
Celotno besedilo (643,53 KB) |
38. STRAH PRED GOVOROM PRI ODRASLIH TEČAJNIKIH TUJEGA JEZIKALavra Kunc, 2016, diplomsko delo Opis: Tema sledečega diplomskega dela je »Strah pred govorom pri odraslih tečajnikih tujega jezika«. Namen naloge je raziskati stopnjo in razloge za strah pred uporabo tujega jezika. 20 tečajnikov iz Slovenije in Avstrije, starih med 28 in 52 let so kot anketiranci del te analize.
Vsi anketirani so v preteklosti obiskovali vsaj eno stopnjo jezikovnega tečaja. Slovenci so obiskovali tečaj nemškega jezika, Avstrijci pa tečaj slovenskega jezika. Izkušnje pri delu z obema ciljnima skupinama so pokazale velike razlike (tudi v strahu pred uporabo jezika). Slovenski in avstrijski tečajniki imajo povsem različne cilje in pričakovanja, kaj želijo na tečaju doseči. Te razlike so bile natančneje raziskane v okviru empiričnega dela.
Podlaga za raziskovanje strahu pred uporabo tujega jezika (predvsem govora) so bila teoretična izhodišča, črpana iz strokovne literature.
Ključne besede: strah, tečaj tujega jezika, odrasli tečajniki, poznavanje slovnice, poznavanje besednega zaklada, komunikacijske sposobnosti.
Ključne besede: strah, tečaj tujega jezika, odrasli tečajniki, poznavanje slovnice, poznavanje besednega zaklada, komunikacijske sposobnosti.
Objavljeno v DKUM: 25.10.2016; Ogledov: 1314; Prenosov: 96
Celotno besedilo (905,90 KB) |
39. ZADOVOLJSTVO UDELEŽENCEV Z IZVEDBO PROGRAMOV USPOSABLJANJ RAZVOJNIH PROJEKTOV ZA DVIG ZAPOSLJIVOSTI RANLJIVIH DRUŽBENIH SKUPINAmra Škrgić, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Nenehno in povsod se srečujemo z izobraževanjem odraslih, pomembno vlogo v naši družbi pa ima tudi izobraževanje odraslih ranljivih družbenih skupin. Ranljivi odrasli so posamezniki, ki se zaradi svojega posebnega družbenega položaja redko udeležujejo izobraževanja ali se ga sploh ne, saj za to nimajo možnosti ali ne čutijo potrebe po tem, zato so posledično tudi deloma izključeni iz družbenega odločanja ali pri tem vsaj zapostavljeni.
Vloga izobraževanja odraslih pri zmanjševanju izključenosti ranljivih družbenih skupin je pomembna in zahtevna. Povezana je z vprašanjem enakopravnosti, pravičnosti, vpliva odnosov moči.
V ta namen smo med vključenimi udeleženci programa usposabljanja opravili tudi raziskavo in skušali ugotoviti njihovo zadovoljstvo ter želje po nadaljnjem izobraževanju.
Ključne besede: izobraževanje, usposabljanje, odrasli, kultura
Objavljeno v DKUM: 27.06.2016; Ogledov: 724; Prenosov: 99
Celotno besedilo (1,12 MB) |
40. ODNOS ODRASLIH LJUDI DO GIBANJAŠpela Lunežnik, 2016, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Diplomsko delo govori o odnosu odraslih ljudi do gibanja. Redno gibanje in rekreacija imata pomemben varovalni učinek za zdravje. Krepi in ohranja zdravje ter ugodno vpliva na številne dejavnike tveganja in že razvite bolezni. Za krepitev zdravja zadostuje že pol ure zmerno intenzivnega gibanja vsak dan ali vsaj petkrat na teden. Telesna nedejavnost pa ne vpliva samo na zdravje ljudi, ampak tudi na celotno družbo in gospodarstvo. Namen diplomskega dela je bil predstaviti pomen gibanja za zdravje odraslih ljudi in z raziskavo ugotoviti njihov odnos do gibanja.
Metodologija raziskave: Uporabljena je bila deskriptivna in kvantitativna metodologija. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je vseboval 14 vprašanj, od tega 10 vprašanj zaprtega tipa in 4 vprašanja pol zaprtega tipa. Pridobljene podatke smo predstavili grafično s programom Microsoft Excel in prikazali tekstovno s programom Microsoft Word. V raziskavi je sodelovalo 60 naključnih odraslih ljudi.
Rezultati raziskave: Na podlagi analize pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da se anketiranci premalo gibljejo in to tudi sami vedo. Velika večina anketirancev pozna posledice premalo gibanja/rekreiranja. Najpogostejša ovira za premalo gibanja/rekreiranja pa je pomanjkanje časa in pomanjkanje volje. Anketiranci najraje hodijo na sprehode v naravo. Gibanje/rekreiranje pa večini pomeni dobro počutje in krepitev svojega telesa.
Sklep: Podatki pridobljeni iz raziskave nam povedo, da se odrasli ljudje premalo gibljejo. Žal pa se veliki večini gibanje ne zdi tako pomembno, da bi upoštevali priporočila glede gibanja. Pravilen način življenja in zadostna količina gibanja pripomore k boljšemu zdravju in preprečuje veliko bolezni. Vzrok za premalo gibanja je tudi sodoben način življenja, vedno hitrejši tempo in pomanjkanje časa.
Ključne besede: gibanje in rekreacija, zdravje, zdrav življenjski slog, odrasli ljudje, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 13.04.2016; Ogledov: 2623; Prenosov: 539
Celotno besedilo (961,29 KB) |
