31. Učenje komunikacije in socialnih veščin pri odrasli osebi z motnjo v duševnem razvoju - študija primeraSanja Vreča, 2019, magistrsko delo Opis: Uspeh posameznika v skupini je ključnega pomena za širši uspeh v življenju. Za oba uspeha so socialne veščine in komunikacijske kompetence osnovni dejavniki, ker omogočajo, navezovanje stikov, konstruktivno reševanje problemov in vključitev v širše socialno okolje. Za odrasle z motnjo v duševnem razvoju so te osnovne spretnosti velik napor in stres prav zaradi pomanjkanja komunikacijskih kompetenc ter socialnih veščin, ki predstavljajo osnovne gradnike za socializacijo. Raziskava je temeljila na kombiniranju kvalitativnih in kvantitativnih tehnik pridobivanja podatkov s pomočjo individualizirane ocenjevalne lestvice, opazovanja z udeležbo, pogovorov s strokovnimi delavci in branja strokovnih mnenj. Rezultati v empiričnem delu naloge so pokazali, da so se izbrani osebi med praktičnimi delavnicami in po njih izboljšale socialne veščine in komunikacijske kompetence. Prav tako so rezultati pokazali, da besedila v lahko berljivi obliki pomagajo izboljšati učenje komunikacije in socialnih veščin pri odrasli osebi z motnjo v duševnem razvoju. Odrasli osebi z motnjo v duševnem razvoju se je s pomočjo besedil v lahko berljivi obliki izboljšala tudi samoiniciativnost govora.
Ključne besede: motnja v duševnem razvoju, odrasli s posebnimi potrebami, socialne veščine, komunikacija, praktične delavnice.
Objavljeno v DKUM: 19.09.2019; Ogledov: 2255; Prenosov: 449
 Celotno besedilo (3,19 MB) |
32. Pravopisna zmožnost odraslihAmadeja Koren, 2019, magistrsko delo Opis: Sporazumevalna zmožnost velja za temeljno človekovo zmožnost, pravopisna pismenost pa je lahko kazalec izobraženosti. V magistrskem delu Pravopisna zmožnost odraslih smo zato s preizkusom preverjali znanje pravopisa med odraslimi, z anketnim vprašalnikom pa smo ugotavljali, kako svoje znanje ocenjujejo sami. Spraševali smo jih, katera pravopisna pravila so spoznali v šoli ter kako pogosto in kdaj jih upoštevajo v svojem vsakdanu. Raziskava je bila opravljena med novembrom 2017 in februarjem 2018. Vzorec je zajemal sto udeležencev z različno izobrazbo, starih od 21 do 74 let. Preizkus je vseboval 41 tipičnih napak iz štirih pravopisnih sklopov: ločila, prevzete besede in besedne zveze, pisanje skupaj oz. narazen ter raba velikih in malih črk, medtem ko smo izključili sklop o deljenju besed. Analiza preizkusov je pokazala, da nihče ni našel in popravil vseh pravopisnih napak, najvišje število doseženih točk je bilo 35, najnižje pa 3 (od 41). Zanemarljiva je bila razlika med spoloma v uspešnosti reševanja, v primerjavi rezultatov med starostnimi skupinami pa so se najbolje odrezali najstarejši sodelujoči. Ugotovili smo še, da je pravopisna zmožnost odvisna tudi od stopnje izobrazbe. Največ znanja so udeleženci pokazali pri odpravljanju napak pri rabi velikih in malih črk, največ napak so spregledali pri prevzetih besedah. Udeleženci menijo, da pravopisnih pravil ne poznajo ali jih ne uporabljajo (več), ker so jih veliko pozabili ali pa ker je od njihovega šolanja minilo veliko časa in znanja niso osveževali. Anketiranci pravopisna pravila najpogosteje upoštevajo pri pisanju uradnih dopisov ali v službi, tisti, ki pravila upoštevajo redko, pojasnjujejo, da tega od njih nihče ne zahteva, večina pa ob sporazumevanju med znanci in na družbenih omrežjih pravil sploh ne upošteva.
Ključne besede: jezikovna kultura, odrasli, pravopis, pravopisna zmožnost, pravopisni preizkus
Objavljeno v DKUM: 26.08.2019; Ogledov: 1237; Prenosov: 187
Celotno besedilo (653,63 KB) |
33. Ocenjevanje bolečine pri pacientih v intenzivni terapijiSara Tot, 2019, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Bolečina je vedno neprijetna izkušnja, ki nam sporoča, neko dogajanje v našem telesu. Že nekaj let se obravnava kot peti vitalni znak, nezdravljena bolečina pa lahko pušča dolgoročne posledice. Ocena bolečine je pogosto odvisna od sposobnosti ocenjevalca. Najbolj zanesljiva ocena bolečine je tista, ki jo poda pacient sam. Za oceno bolečine je na voljo veliko število različnih lestvic, ki nam omogočajo, da bolečina postane vidna. To je še posebej pomembno pri tistih pacientih, ki ne morejo sami poročati o bolečini. Ker pa se bolečina izraža kot subjektivna izkušnja, lahko pri ocenjevanju prihaja do pomot.
Metodologija: Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili opisno oziroma deskriptivno metodo dela. Literatura je bila pridobljena s pomočjo podatkovnih baz PubMed in Cinahl. Uporabljen je bil sistematični pregled strokovne ter znanstvene literature. V analizo smo vključili 13 raziskav.
Rezultati: Pri kritično bolnih neodzivnih pacientih in pacientih, ki ne morejo komunicirati se za oceno bolečine priporočata in največkrat uporabljata opazovalna ter vedenjska lestvica za oceno bolečine. Za oceno stopnjo budnosti se uporablja skala za merjenje stopnje agitacije in sedacije. Za čimbolj učinkovito zdravljenje je potrebno kontinuirano ocenjevanje in dokumentiranje in poznavanje orodij za ocenjevanje.
Diskusija in zaključek: Ocenjevalne lestvice za ocenjevanje bolečine kritično bolnih so relativno nov pripomoček, zato so potrebne še nadaljnje študije, še posebej za tiste skupine pacientov, pri katerih so raziskave pokazale določena odstopanja. V tej smeri delujejo tudi novejše metode ocenjevanja s sodobnimi tehnikami, ki avtomatsko ocenjujejo in aplicirajo ustrezno analgetično dozo. Medicinska sestra ostaja ključna pri vrednotenju bolečine pacienta, zato potrebuje nenehno usposabljanje in izobraževanje.
Ključne besede: Ocenjevalne lestvice za oceno bolečine, odrasli kritično bolni, zdravstvena nega, medicinska sestra, dejavniki tveganja.
Objavljeno v DKUM: 11.07.2019; Ogledov: 1967; Prenosov: 433
Celotno besedilo (831,60 KB) |
34. Učenje učenja odraslih z motnjo v duševnem razvoju s pomočjo lahkega branjaSimona Kuplen, 2018, magistrsko delo Opis: Za izobraževanje odraslih oseb z motnjo v duševnem razvoju je ključno vseživljenjsko izobraževanje. Del vseživljenjskega izobraževanja je učenje učenja. Odrasli z motnjo v duševnem razvoju imajo znižane intelektualne zmožnosti, zato potrebujejo drugačne načine, metode in strategije poučevanja in učenja. Pri tem je pomembno, da se tudi sami naučijo načinov, metod in strategij, kako se učiti. Eden izmed načinov, kjer si odrasli z motnjo v duševnem razvoju lahko pridobivajo zanje pomembne informacije je lahko branje. Lahko branje je napisano v njim primerni, razumljivi in lahko berljivi obliki. V empiričnem delu naloge smo preverjali sposobnosti učenja odraslih z motnjo v duševnem razvoju s pomočjo besedila v lahkem branju. Raziskava je bila narejena v Varstveno delovnem centru Murska Sobota. S testiranjem v lahkem branju smo dosegli pozitivne učinke na kognitivnem področju, predvsem glede spomina in zapomnitve informacij. Pri tem smo preverjali tudi ustreznost besedila, ki smo ga pripravili v ta namen. Ugotovili smo, da je aktivno učenje odraslih oseb z motnjo v duševnem razvoju mogoče in učinkovito, saj se je povečala njihova informiranost o izbrani tematiki.
Ključne besede: odrasli z motnjo v duševnem razvoju, učenje učenja, lahko branje, metode
Objavljeno v DKUM: 24.09.2018; Ogledov: 2351; Prenosov: 538
Celotno besedilo (6,80 MB) |
35. Nekateri razlogi za (ne)osamosvojitev mladih odraslih od primarne družineKatja Horvat, 2017, magistrsko delo Opis: Trend podaljšanega bivanja s starši velja v Evropi za vedno bolj prisoten fenomen. Ključno vprašanje pri tem je, kateri razlogi so pomembno vplivali na prisotnost tega stanja. Magistrsko delo sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je podrobneje opredeljen termin mladih odraslih in njihov prehod iz mladosti v odraslost. V nadaljevanju sta bila v središče postavljena pomen družine v življenju mlade odrasle osebe in podaljšano bivanje mladih odraslih v domu staršev. V tem sklopu je bilo preučeno, kako se medsebojna odvisnost, podpora in nadzor s strani staršev izražajo v življenju mlade odrasle osebe ter kako se z emocionalno osamosvojitvijo spoprijemajo starši in mladi odrasli. Posebna pozornost je bila namenjena razlagi vpliva naraščajoče negotovosti na mlade odrasle, ki so na prehodu v odraslo dobo. Poudarjen je bil vidik podaljševanja izobraževanja, nezaposlenosti in začasnih zaposlitev ter partnerskih zvez mladih odraslih.
Empirični del predstavlja raziskava, katere rezultati in njihova analiza temeljijo na ugotavljanju nekaterih razlogov za (ne)osamosvojitev mladih odraslih od primarne družine. Vzorec zajema slovenske mlade odrasle, stare 19–35 let. Podatki, zbrani z anketnim vprašalnikom, so bili obdelani s pomočjo programa SPSS. Ugotovljeno je bilo, da največ anketiranih mladih odraslih živi v nepremičnini staršev, v skupnem gospodinjstvu in da jih najmanj živi v lastni nepremičnini. Anketirani, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s starši, ocenjujejo bivanje doma za finančno ugodno. Odgovorili so, da je njihov mesečni dohodek od dela nizek in da posledično bivajo v domovanju staršev zato, ker si lastne nepremičnine finančno ne morejo zagotoviti. Rezultati so potrdili, da nestalne zaposlitve in partnerske zveze, nižji mesečni dohodki od dela in ostali dohodki, vplivajo na podaljšano življenje mladih odraslih s starši. Mlade odrasle na eni stani bremeni družbena negotovost, medtem ko gre na drugi strani za delno izbran življenjski slog, povezan s številnimi ugodnostmi bivanja doma.
Ključne besede: mladi odrasli, prehod iz mladosti v odraslost, podaljšano bivanje pri starših, naraščajoča negotovost.
Objavljeno v DKUM: 11.10.2017; Ogledov: 2230; Prenosov: 405
Celotno besedilo (2,18 MB) |
36. Razlike v gibalnih sposobnostih med študentkami glede na status telesne težeČrtomir Matejek, Jurij Planinšec, 2016, izvirni znanstveni članek Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v gibalnih sposobnostih med študentkami z normalno telesno težo, s prekomerno telesno težo in z debelostjo. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 178 študentk Pedagoške fakultete Maribor (povprečna starost 20,3 leta; SO= 1,09). Na osnovi indeksa telesne mase (ITM) so bile študentke razdeljene v skupine z normalno telesno težo, s prekomerno telesno težo in z debelostjo. Za ugotavljanje gibalne učinkovitosti je bilo uporabljenih devet testov različnih gibalnih sposobnosti (eksplozivna moč nog, repetitivna moč trupa in ramenskega obroča, ravnotežje, gibljivost, koordinacija gibanja, agilnost in vzdržljivost). Za ugotavljanje razlik v gibalni učinkovitosti med študentkami z normalno telesno težo, s prekomerno telesno težo in z debelostjo smo uporabili analizo variance, statistično značilnost razlik pa smo ugotavljali na ravni tveganja p < 0,05. Rezultati kažejo, da ima primerno telesno težo 79,9 % študentk, prekomerno telesno težo 14 % študentk, v kategorijo z debelostjo pa sodi 6,1 % študentk. Med študentkami z normalno telesno težo, s prekomerno telesno težo in z debelostjo obstajajo statistično značilne razlike (p < 0,05) v vseh testih obravnavanih gibalnih sposobnosti, razen v testu predklon sede in dvig trupa. Najbolj gibalno zmogljive so študentke z normalno telesno težo, nekoliko nižja je gibalna učinkovitost študentk s prekomerno telesno težo, medtem ko je gibalna učinkovitost najnižja pri študentkah z debelostjo. Rezultati dokazujejo, da obstaja v obdobju zgodnje odraslosti tesna povezanost med gibalno učinkovitostjo in statusom telesne teže.
Ključne besede: gibalne sposobnosti, motorične sposobnosti, študentke, Eurofit testna baterija, mlajši odrasli, gibalne kompetence
Objavljeno v DKUM: 26.09.2017; Ogledov: 1629; Prenosov: 138
Celotno besedilo (136,54 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
37. Pomen igre za razvoj delovnih in učnih navad pri predšolskem otrokuSimona Smonkar, 2017, diplomsko delo Opis: Učenje se ne začne v šoli, pač pa z rojstvom. Novorojenček se že zelo zgodaj nauči, kako pridobiti pozornost staršev. Učenje pa se z leti samo stopnjuje in nadgrajuje. Področje razvijanja samostojnosti je cilj, za katerim stremimo pri vzgoji otroka. Otrok za učenje potrebuje primerne pogoje, čas, spodbudo in potrpljenje odraslih. Delovne navade pridobi otrok primarno preko zgleda staršev, lahko pa mu jih privzgojimo tudi preko igre. Ta mora biti zanimiva in mora motivirati otroka, da se bo le-ta pripravljen učiti.
Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je opisana in na kratko predstavljena igra in njen vpliv na delovne in učne navade predšolskega otroka. V empiričnem delu diplomskega dela pa smo raziskali, na kakšen način vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev pristopajo k načrtovanim dejavnostim, ali pri tem uporabijo motivacijo ali prisilo, na kakšen način izbirajo igre, s katerimi spodbujajo delovne in učne navade, ali prepuščajo to naključju, ali posvečajo temu posebno pozornost. Zanimalo pa nas je tudi, kakšno je njihovo mnenje o igri in njenih vplivih. Prav vsi anketiranci so se strinjali, da je igra pomembna za vsestranski razvoj, medtem ko se vsi ne strinjajo, da spodbuja tudi delovne in učne navade.
Ugotovljeno je bilo, da večina igre izbira glede na predhodno opazovanje skupine in glede na trenutno temo, ki jo obravnavajo.
Ključne besede: aktivnost otroka, delovne navade, igra, odrasli, okolje, predšolski otrok, samostojnost, sovrstniki, učenje.
Objavljeno v DKUM: 19.09.2017; Ogledov: 1881; Prenosov: 235
Celotno besedilo (918,33 KB) |
38. Prilagoditev gradiva in diferenciacija pri poučevanju slovenščine kot drugega/tujega jezika ter vpliv motivacije na uspešnost učenjaKaja Hercog, 2017, magistrsko delo Opis: V današnjem času je v Evropi več priseljencev, kot jih je bilo kadar koli prej. Priseljevanje je prisotno tudi v Sloveniji. V preteklosti so k nam prihajali predvsem prebivalci bivše Jugoslavije, danes pa se v našo državo zaradi službe, ljubezni ali družine priseljujejo ljudje s celega sveta. Večina se jih želi vključiti v družbo, normalno zaživeti in si tukaj ustvariti dom. Predpogoj za uspešno integracijo je znanje jezika okolja, v našem primeru slovenščine. Priseljenci se lahko vključijo v tečaje slovenščine kot drugega/tujega jezika povsod po državi in tako poskrbijo, da so se sposobni sporazumevati v vsakdanjem življenju. Za poučevanje našega jezika obstaja veliko kakovostnega gradiva, vendar se kažejo pomanjkljivosti, ki so mdr. povezane tudi s pripadnostjo posameznika določeni jezikovni skupnosti. V magistrskem delu je opozorjeno na pomanjkljivosti, ob tem pa so podani predlogi za izboljšavo in diferenciacijo nalog. Predmet zanimanja so še dejavniki motivacije in njihov vpliv na uspešnost učenja slovenščine kot drugega/tujega jezika.
Teoretični del je zaradi obsežnosti tematike razdeljen na obravnavo učenja in izobraževanja, kjer je poudarek namenjen odraslim in posebnostim poučevanja tovrstne skupine, na obravnavo slovenščine kot drugega/tujega jezika, pri čemer so obdelani izobraževalni programi in možnosti učenja, ter obravnavo obstoječega gradiva za poučevanje.
V empiričnem delu je predstavljena analiza nalog v obstoječem gradivu, sledijo pa ji predlogi izboljšav in možnosti diferenciacije glede na jezikovno predznanje oz. pripadnost določeni jezikovni skupnosti. Nadgradnja zapisanega je analiza podatkov, pridobljenih z anketo, ki so dali vpogled v pomen motivacije pri učenju slovenščine kot drugega/tujega jezika in v njeno povezanost z uspešnostjo učenja tujega jezika.
Ključne besede: Slovenščina kot drugi/tuji jezik, poučevanje, odrasli, diferenciacija, motivacija.
Objavljeno v DKUM: 19.09.2017; Ogledov: 1763; Prenosov: 233
Celotno besedilo (2,61 MB) |
39. Življenjski slog in prisotnost kroničnih nenalezljivih bolezniPetra Krčovnik, 2017, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Kronične nenalezljive bolezni predstavljajo velik problem po svetu in v Sloveniji. Vplivajo na umrljivost prebivalstva, zato bo situacija ob neukrepanju postala neobvladljiva. Z raziskavo smo želeli ugotoviti pojavnost kroničnih obolenj ter upoštevanje smernic zdravega življenjskega sloga sodelujočih.
Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. V raziskavi so sodelovali anketirani stari med 18 in 65 let. Rezultate raziskave smo statistično obdelali z Microsoft Office Wordom in SPSS-om 20.0.
Rezultati: Ugotovili smo, da so največja odstopanja glede upoštevanja priporočil zdravega življenjskega sloga v uživanju zajtrka, rib, ocvrtih jedi, sladkarij in slaščic ter previsoki telesni teži. Med prekomerno prehranjenimi je 57,6 % in med tistimi, ki imajo debelost 1. stopnje 66,6 % anketirancev z eno ali več kroničnimi obolenji. Ugotovili smo, da je 40,5 % anketirancev izpostavljenih negativnemu stresu vsak dan ali pogosto. Kronične nenalezljive bolezni so prisotne pri 49,4 % anketiranih, 14,6 % sodelujočih ima dve ali več kroničnih obolenj.
Diskusija in zaključek: Število obolelih s kroničnimi obolenji se znatno povečuje, vendar se ljudje tega še premalo zavedajo, tudi tisti, pri katerih je zdravje že ogroženo. Ljudje bi z opustitvijo nezdravega sloga življenja pripomogli k manjši izpostavljenosti dejavnikom tveganja za razvoj kroničnih obolenj ter boljšemu počutju.
Ključne besede: Zdrav življenjski slog, kronične nenalezljive bolezni, dejavniki tveganja, odrasli, zdravstveno varstvo.
Objavljeno v DKUM: 13.09.2017; Ogledov: 2055; Prenosov: 385
Celotno besedilo (935,48 KB) |
40. Motivacija zaposlenih za izobraževanje v podjetju Mariborski vodovod d.d.Simona Krajnc, 2017, diplomsko delo/naloga Opis: Med glavna vprašanja, ki se dandanes zastavljajo spada, kako motivirati zaposlene, da bodo vestno in zadovoljivo, ter seveda z zadovoljstvom opravljali svoje delo in se tudi izobraževali ter predvsem, da se bodo v svojem delovnem okolju kar najbolje počutili.
Diplomskega dela smo se lotili z namenom, da ugotovimo, kakšna je motiviranost odraslih za izobraževanje.
Diplomsko delo je sestavljeno iz petih poglavij. Prva tri vsebujejo teoretični del, zadnji dve poglavji pa raziskovalni del.
V prvem uvodnem delu naloge smo opredelili problem, ki ga bomo raziskali. Predstavili smo okolje raziskave, to je Mariborski vodovod d. d., ter predpostavke, omejitve in metode dela.
V drugem poglavju smo predstavili pojem motivacija, motivacijske teorije, motivacijske dejavnosti, motiviranje na delovnem mestu in motivacija za izobraževanje.
V tretjem delu smo opredelili izobraževanje ter pomen in cilje izobraževanja zaposlenih.
V četrtem delu naloge smo predstavili namene in cilje raziskave, metode ter analizo rezultatov, ki smo jih pridobili z anketo.
V petem-zadnjem poglavju je zapisan sklep diplomske naloge.
Ključne besede: motivacija, izobraževanje, odrasli
Objavljeno v DKUM: 05.09.2017; Ogledov: 1022; Prenosov: 117
Celotno besedilo (643,53 KB) |
