Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Današnja spreminjajoča se družba terja od posameznika visoko stopnjo prilagodljivosti, inovativnosti, samostojnosti, tudi kritičnosti. Tako kot se spreminja družba, se mora tudi učni proces nenehno posodabljati in prilagajati tako potrebam družbe kot potrebam posameznika. Sodobni in inovativni pristopi poučevanja so zagotovo eden od načinov uresničevanja sprememb, h katerim stremimo, zato smo v pričujočem magistrskem delu preučevali uporabo omenjenih pristopov v izobraževanju odraslih, osrednjo pozornost pa smo namenili preučevanju poznavanja in uporabe koncepta formativnega spremljanja v izobraževalni praksi. V naši raziskavi je sodelovalo 117 predavateljev izobraževanja odraslih. Za obdelavo podatkov smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja. Ugotovili smo, da se večina predavateljev izobraževanja odraslih poslužuje uporabe sodobnih in inovativnih pristopov poučevanja, predvsem, ker želijo pripraviti zanimiv pouk, hkrati pa menijo, da uporaba teh pristopov pripomore k višjim učnim učinkom in dvigu učne motivacije. Najpogostejši razlogi, zakaj se predavatelji tovrstnih pristopov ne poslužujejo, so pomanjkanje časa, znanja in pripomočkov. Izkazalo se je, da je koncept formativnega spremljanja med predavatelji izobraževanja odraslih slabše poznan, vendar je kljub nepoznavanju presenetljivo pogosta uporaba njegovih elementov pri poučevanju odraslih. Prav tako smo ugotovili, da je najbolj uporabljen element formativnega spremljanja povratna informacija, najmanj pa se poslužujejo zbiranja dokazov znanja. Z nadaljnjo analizo smo zaznali tudi nekaj statistično značilnih razlik glede na spol, starost in leta delovnih izkušenj.
Ključne besede: izobraževanje, odrasli, poučevanje, formativno spremljanje, sodobni in inovativni pristopi
Objavljeno v DKUM: 21.01.2021; Ogledov: 995; Prenosov: 219
Celotno besedilo (1,05 MB)

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je narediti pregled literature s področja nasilja odraslih otrok nad starši, ki se v objavah prepleta z nasiljem nad starejšimi, ugotoviti, ali je mogoče govoriti o dveh različnih vrstah nasilja med družinskimi člani (tj. nasilju (mladoletnih) otrok nad starši in nasilju nad starejšimi), in razpravljati o značilnostih ter vsebinskih vrzelih na področju nasilja odraslih otrok nad starši. Metode: V prispevku so predstavljene ugotovitve sistematičnega pregleda literature. Pregledane so bile naslednje baze podatkov: COBIB, Web of Science, Sage, SpringerLink, Taylor and Francis online, Routledge in Proquest Central. Baza COBIB je bila pregledana z metodo PRISMA. Ugotovitve: Področje nasilja odraslih otrok nad starši je eno izmed najmanj raziskanih področij nasilja med družinskimi člani. Ugotovitve omenjene tematike so zasenčene predvsem z objavami s področja nasilja nad starejšimi. Nasilje odraslih otrok nad starši je raziskano predvsem s kriminološkega in psihološkega vidika, nekaj pa je tudi objav, ki obravnavajo vprašanje družbenih stališč o nasilju odraslih otrok nad starši skozi opredeljevanje intenzivnosti nasilja (hujša, srednja, lažja). Manj pogoste so predvsem raziskave, ki bi obravnavale družbene stereotipe in kriminalistične vidike tovrstne problematike. Omejitve/uporabnost raziskave Ugotovitve prispevka dajejo izhodišča za razpravo o oblikovanju programov preprečevanja in interveniranja v primerih nasilja odraslih otrok nad starši. Izvirnost/pomembnost prispevka: To je prvi slovenski prispevek, ki povezuje nasilje nad starejšimi z nasiljem odraslih otrok nad starši. Prispevek je izhodišče za empirično študijo, ki bo obravnavala zgolj nasilje odraslih otrok nad starši v Sloveniji.
Ključne besede: nasilje, odrasli, otroci, starši, starejši, nasilje nad starši
Objavljeno v DKUM: 07.04.2020; Ogledov: 1330; Prenosov: 196
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: V življenju želijo vsi ljudje pridobiti čim več znanja in tako napredovati na najrazličnejših področjih. Učenje in izobraževanje sta pojma, ki se pojavljata skozi celotno življenje. Potreba po odkrivanju nečesa novega se zato ne spremeni niti v poznem življenjskem obdobju. Ko posameznik doseže starejšo odraslost, ga ženejo določene potrebe, ki jih želi zadovoljiti, zato si velika večina želi znova odkriti že znana ali neznana področja iz mlajših let. Prav tu nastopi pomemben dejavnik motivacije, ki je tako pomemben del posameznikovega življenja, ker s pomočjo le-te sprejema določene odločitve, ki so v korist njegovi osebnostni in mentalni rasti. Posamezniki, ki se v tem obdobju odločijo za učenje nemškega jezika, se srečujejo z najrazličnejšimi ovirami, ki so povezane z okoljem in osebnostnimi značilnostmi. Namen magistrskega dela je izluščiti motivacijske dejavnike, ki so najpogosteje prisotni pri odločitvi za učenje nemškega jezika pri starejših odraslih. Osrednji del magistrskega dela sestavlja proučevanje literature s področja izobraževanja, motivacije ter obdobja starejše odraslosti. V empiričnem delu ugotovimo, da na motivacijo za izobraževanje ključno vpliva spol ter uporabnost nemškega jezika, ker le-ta dejavnik, starejše odrasle najpogosteje spodbuja, da se odločijo za učenje nemškega jezika. Osredotočili smo se le na tiste posameznike, ki se učijo nemškega jezika, zato je bilo število anketirancev manjše. Zelo pogost motivacijski dejavnik je, razumevanje nemških televizijskih programov, ker se posamezniki s temi srečujejo vsakodnevno. Zanimalo nas je tudi, kako starejši vidijo sebe po obisku tečajev in se na podlagi rezultatov, počutijo bolj psihično ter fizično dejavne. Hipoteze, ki smo si jih zastavili na podlagi teoretičnih izsledkov, smo v veliki večini ovrgli.
Ključne besede: starejši odrasli, izobraževanje, izobraževalne ovire, motivacija, nemški jezik
Objavljeno v DKUM: 12.11.2019; Ogledov: 1629; Prenosov: 234
Celotno besedilo (956,20 KB)

Opis: Magistrsko delo obravnava izkušnje odraslih otrok dementnega starša, natančneje njihovo doživljanje psihološke izgube le-tega. Izvedenih je bilo devet polstrukturiranih intervjujev z odraslimi otroki dementnega, še živečega starša. Pridobljeni podatki so bili analizirani kvalitativno, in sicer z uporabo interpretativne fenomenološke analize. Na podlagi kodiranja podatkov so bile oblikovane štiri glavne teme (zaznane spremembe pri staršu, vloga skrbnika dementnega starša, doživljanje psihološke izgube dementnega starša, socialna opora) in trinajst podtem. Pokazalo se je, da je doživljanje psihološke izgube dementnega starša individualen proces, ki ga večinoma spremljajo neugodna občutja. Razumevanje in osmišljanje tega doživljanja se je med udeleženci razlikovalo. Psihološko izgubo so razumeli bodisi kot izgubo odnosa z dementnim staršem bodisi kot izgubo samega starša bodisi kot življenjsko izkušnjo. Prisotne so bile tudi druge individualne razlike v njihovih opisih. Žalovanje pred smrtjo se je večinoma pojavilo pri tistih udeležencih, katerih demenca starša je bila v naprednejši obliki, kar pa ni povzročilo večje prisotnosti neugodnih občutij. Pomemben dejavnik, ki so ga udeleženci izpostavili, je bil sprejemanje stanja. Raziskovanje tega področja je pomembno, saj je demenca stanje, ki ne preoblikuje zgolj življenja diagnosticiranega posameznika, temveč tudi življenja preostalih družinskih članov.
Ključne besede: psihološka izguba, žalovanje pred smrtjo, dementen starš, odrasli otroci, kvalitativna raziskava
Objavljeno v DKUM: 23.10.2019; Ogledov: 2240; Prenosov: 864
Celotno besedilo (1,15 MB)

Opis: Sporazumevalna zmožnost velja za temeljno človekovo zmožnost, pravopisna pismenost pa je lahko kazalec izobraženosti. V magistrskem delu Pravopisna zmožnost odraslih smo zato s preizkusom preverjali znanje pravopisa med odraslimi, z anketnim vprašalnikom pa smo ugotavljali, kako svoje znanje ocenjujejo sami. Spraševali smo jih, katera pravopisna pravila so spoznali v šoli ter kako pogosto in kdaj jih upoštevajo v svojem vsakdanu. Raziskava je bila opravljena med novembrom 2017 in februarjem 2018. Vzorec je zajemal sto udeležencev z različno izobrazbo, starih od 21 do 74 let. Preizkus je vseboval 41 tipičnih napak iz štirih pravopisnih sklopov: ločila, prevzete besede in besedne zveze, pisanje skupaj oz. narazen ter raba velikih in malih črk, medtem ko smo izključili sklop o deljenju besed. Analiza preizkusov je pokazala, da nihče ni našel in popravil vseh pravopisnih napak, najvišje število doseženih točk je bilo 35, najnižje pa 3 (od 41). Zanemarljiva je bila razlika med spoloma v uspešnosti reševanja, v primerjavi rezultatov med starostnimi skupinami pa so se najbolje odrezali najstarejši sodelujoči. Ugotovili smo še, da je pravopisna zmožnost odvisna tudi od stopnje izobrazbe. Največ znanja so udeleženci pokazali pri odpravljanju napak pri rabi velikih in malih črk, največ napak so spregledali pri prevzetih besedah. Udeleženci menijo, da pravopisnih pravil ne poznajo ali jih ne uporabljajo (več), ker so jih veliko pozabili ali pa ker je od njihovega šolanja minilo veliko časa in znanja niso osveževali. Anketiranci pravopisna pravila najpogosteje upoštevajo pri pisanju uradnih dopisov ali v službi, tisti, ki pravila upoštevajo redko, pojasnjujejo, da tega od njih nihče ne zahteva, večina pa ob sporazumevanju med znanci in na družbenih omrežjih pravil sploh ne upošteva.
Ključne besede: jezikovna kultura, odrasli, pravopis, pravopisna zmožnost, pravopisni preizkus
Objavljeno v DKUM: 26.08.2019; Ogledov: 1237; Prenosov: 185
Celotno besedilo (653,63 KB)