Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Depresija je ena najpogostejših duševnih motenj, zaradi katere ljudje poiščejo zdravniško pomoč. Leta 2019 se prvič pojavi bolezen, ki povzroča resne bolezni dihal, kot sta pljučnica in odpoved pljuč. Poimenovana je bila COVID-19 oziroma koronavirusna bolezen 2019. Nenaden izbruh te nalezljive bolezni in strogi ukrepi preprečevanja lahko negativno vplivajo na simptome depresije in povečujejo njeno pojavnost. Izveden je bili sistematični pregled, analiza in sinteza literature, ki se je nanašala na vpliv epidemije COVID-19 na pojav depresije pri odraslih. Izbrane podatkovne baze so bile PubMed, Science Direct in Web of Science, omejitveni kriteriji pa so bili članki, objavljeni od 2020 do 2022 in celotno dostopni članki v angleškem jeziku. Potek iskanja je prikazan s pomočjo PRISMA diagrama, ocena kakovosti dokazov je prikazana na podlagi hierarhije dokazov. V končni pregled smo vključili 9 študij. V sintezi dokazov smo rezultate razdelili v dva naslova. Vpliv COVID-19 na preučevane skupine je pokazal različne dejavnike tveganja glede na izpostavljenost. Zraven hitrega prepoznavanja bolj izpostavljenih skupin smo ugotovili, kako pomembna je pravočasna zaščita in ukrepanje. Na pojav simptomov depresije ni vplivala večja verjetnost za okužbo ampak negativne spremembe, ki so se pojavile zaradi epidemije COVID-19. Karantena in izolacija sta, poleg drugih dejavnikov tveganja, močno prizadeli duševno zdravje ljudi. Tvegane skupine (npr.: ženske, mlada starost, brezposelnost) imajo več dejavnikov tveganja in potrebujejo dodatne zaščitne ukrepe pred pojavom simptomov epidemije.
Ključne besede: depresija, epidemija COVID-19, vpliv, odrasli
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 634; Prenosov: 139
Celotno besedilo (893,32 KB)

Opis: Zborovodja ali dirigent je osrednja osebnost pevskega zbora in prav od njega je odvisna kvaliteta pevskega zbora. Če bo njegovo strokovno znanje pomanjkljivo, bo pomanjkljivo tudi znanje pevcev. Dobrega zborovodjo ali dirigenta združuje kombinacija določenih občečloveških lastnosti, glasbenih sposobnosti, strokovnega glasbenega znanja, dobra metodika dela in izkušenj in prav te smo podrobneje opisali v teoretičnem delu magistrskega dela. Poleg tega smo predstavili možnosti formalnega in neformalnega izobraževanja zborovodij in dirigentov v Sloveniji ter razložili pomen izkušenj in vseživljenjskega učenja za zborovodjo in dirigenta. V empiričnem delu smo predstavili izsledke raziskave o strokovni usposobljenosti zborovodij in dirigentov v Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 163 zborovodij in dirigentov odraslih pevskih zborov v Sloveniji. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da so slovenski zborovodje visoko strokovno usposobljeni za vodenje odraslih pevskih zborov, da svoje osebnostne lastnosti in glasbene sposobnosti ocenjujejo kot dobre, če ne že celo odlične in da k vodenju pevskega zbora pristopajo z visoko mero ambicioznosti.
Ključne besede: strokovna usposobljenost, zborovodja, dirigent, odrasli pevski zbor
Objavljeno v DKUM: 04.02.2022; Ogledov: 1076; Prenosov: 218
Celotno besedilo (2,90 MB)

Opis: V pričujočem magistrskem delu smo proučevali program projektnega učenja mlajših odraslih ter oblikovali in evalvirali modul socialnih veščin za mlajše odrasle. V teoretičnem delu smo se dotaknili zgodovine projektnega učenja, opisali ciljno skupino in cilje programa ter kurikulum programa PUM-O. V osrednjem delu naloge smo teoretično predstavili teme oblikovanega modula socialnih veščin. Teme so bile: komunikacija, stres, strah, osebnost, motivacija in zaposlitev. Izbrali smo teme, za katere smo določili, da so pomembne za kakovosten osebnostni razvoj vsakega posameznika. Nato smo razložili še Herbartovo artikulacijo pouka, ker je bila le-ta podlaga za oblikovanje delavnic. Na koncu teoretičnega dela smo oblikovali "modul razvijanja socialnih kompetenc za mlajše odrasle", ki je namenjen prav udeležencem programa PUM-O. Modul je zasnovan v obliki dinamičnih, interaktivnih delavnic, saj smo želeli zagotoviti aktivno sodelovanje med udeleženci. V empiričnem delu naloge smo modul socialnih veščin za mlajše odrasle evalvirali iz treh zornih kotov. Ti so iz vidika visokošolskega učitelja, študenta in mentorjev programa PUM-O. Izvedli smo kvalitativno empirično raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika. Na podlagi pridobljenih podatkov smo primerjali razlike o časovnem okviru delavnic, zanimivosti in nezanimivosti oziroma neučinkovitosti delavnic, ter mnenja o kvizu najhitrejša roka. S pomočjo raziskave smo želeli ugotoviti, ali opažamo razlike med odgovori mentorjev, visokošolskega učitelja in študenta. Na podlagi pridobljenih podatkov smo ugotovili, da do razlik prihaja pri vsebinsko usmerjenih vprašanjih (časovni okvir delavnice in kviz 'hitra roka'), kjer mnenja mentorjev programa PUM-O odstopajo zaradi dolgoletnih izkušenj na področju izobraževanja mlajših odraslih. Glede na to, da širša javnost, predvsem študenti pedagoške smeri, ne pozna dovolj problematike mlajših odraslih, bi bilo zelo koristno, da bi študenti z udeleženci programa izvajali delavnice s področja poklicne identitete, osebnostne rasti in splošne poučenosti na fakulteti ali v prostorih programa PUM-O.
Ključne besede: PUM-O, projektno učenje, mlajši odrasli, evalvacija, socialne veščine, osebnost, cilji
Objavljeno v DKUM: 26.10.2021; Ogledov: 1150; Prenosov: 128
Celotno besedilo (1,57 MB)

Opis: Uvod: Z zdravim življenjskim slogom oziroma z zdravim prehranjevanjem lahko ohranimo zdravje ter zmanjšamo tveganje za kronične nenalezljive bolezni. Namen je bil raziskati, kako so se po obisku zdravstveno-vzgojnih delavnic o zdravi prehrani, spremenile prehranjevalne navade udeležencev. Metode: Uporabili smo kvalitativno metodologijo. Podatke smo zbrali z delno strukturiranim intervjujem, s pomočjo katerega smo ugotovili, kakšne so prehranjevalne navade ljudi, ki so obiskovali zdravstveno-vzgojne delavnice o zdravi prehrani. Sodelovalo je pet intervjuvank (udeleženk zdravstveno-vzgojnih delavnic) ženskega spola. Odgovore smo vsebinsko analizirali in opisno predstavili. Rezultati: Prehranjevalne navade udeleženk so dokaj ustrezne, razen pri eni, ki se prehranjuje neustrezno. Ugotovili smo, da bi udeleženke morale stremeti k pogostejšemu uživanju rib in žitaric, pitju večjih količin vode in zmanjšati vnos sladkarij, sladkega peciva, ocvrte hrane in predelanih mesnih izdelkov. Razprava in sklep: Zdravstveno-vzgojne delavnice o zdravi prehrani so se izkazale za zelo pozitivne, vendar pa sprememb prehranjevalnih navad pred in po zdravstveno-vzgojnih delavnicah nismo mogli ocenjevati. Po določenem času po koncu delavnic, udeleženke spet opažajo pomanjkanje motivacije in časa za pripravo zdravih obrokov in telesno aktivnost. V teh primerih bi bili smiselni krajši obnovitveni programi ali delavnice za tiste, ki so jih pred časom že obiskovali, da bi obnovili znanje in povečali motivacijo za nadaljevanje z zdravim življenjskim slogom.
Ključne besede: zdravstvena vzgoja, prehranjevanje, življenjski slog, odrasli
Objavljeno v DKUM: 07.07.2021; Ogledov: 1054; Prenosov: 141
Celotno besedilo (529,07 KB)

Opis: Posledice prekomerne rabe alkohola se kažejo na individualni, družinski in družbeni ravni. Najpogosteje zaradi prekomernega pitja posameznika trpi njegova družina, predvsem otroci. Namen pričujoče naloge je bil preveriti samomorilno vedenje tekom življenja med odraslimi otroki staršev, odvisnih od alkohola, v primerjavi s posamezniki, ki niso odraščali ob odvisnih starših. Zanimale so nas razlike v doživljanju travme v otroštvu in v težavah z duševnim zdravjem. Dodatno nas je zanimal odnos med travmo iz otroštva in samomorilnim vedenjem pri odraslih otrocih staršev, odvisnih od alkohola, ter katere izbrane spremenljivke predstavljajo napovednike samomorilnega vedenja tekom življenja pri odraslih otrocih staršev, odvisnih od alkohola. Vzorec je zajemal 216 udeležencev; 106 posameznikov je uvrščenih v skupino odraslih otrok odvisnih staršev in preostalih 110 v primerjalno skupino. Odrasli otroci staršev, odvisnih od alkohola, so v primerjavi s primerjalno skupino pogosteje poročali o poskusu samomora v preteklosti, prav tako so pogosteje poročali o doživljanju fizične in čustvene zlorabe ter zanemarjanja. Razlike so bile statistično značilne. Ugotovljena je bila pozitivna povezava med čustvenim zanemarjanjem in občutkom, da je oseba drugim v breme, pri odraslih otrocih odvisnih staršev. Doživljanje travme v otroštvu se je izkazalo kot najpomembnejši napovednik poskusa samomora v preteklosti, medtem ko je misli o smrti najmočneje napovedoval občutek, da oseba drugim predstavlja breme.
Ključne besede: odrasli otroci staršev, odvisnih od alkohola, prekomerna raba alkohola v družini, samomorilno vedenje, travma iz otroštva
Objavljeno v DKUM: 21.01.2021; Ogledov: 1267; Prenosov: 201
Celotno besedilo (833,00 KB)